1968 Slivnica – Na lazu
Vir dohodkov iz naših obsežnih gozdnih površin so bili tudi lazi. Že v starih časih je bilo po gozdnatih pobočjih cerkniške doline kmetom dovoljeno krčiti gozdove za travnike tudi v bolj oddaljenih gozdovih, stran od naselij. Take travnike so imenovali lazi in jih številne še danes najdemo sredi snežniških gozdov.
Za pravico koriščenja takih travnikov so kmetje graščakom plačevali letni davek. V času Marije Terezije in Jožefa so kmetje postali lastniki lazov in globoko v snežniških gozdovih so tako nastale številne enklave zasebne kmečke posesti.
O gozdovih Notranjske je pisal že slavni Valvasor in jih tako slikovito opisal:
»Zelo mnogo nadvse velikih gozdov pokriva lep del Srednje Kranjske. Tako nastanejo izredno velike, dolge in grozovite divjine kakor pri Čušperku, Krki …, zlasti pa pri Snežniku. … V njej so strašne, ostudne in neverjetne pustinje. Povsod je dosti hribov in dolin, povrhu je svet še zelo kamniten, tako da se mora njegovi neprijaznosti izogibati ne le oko, ampak tudi noga. Ne plaši pa se njegovega kamnitega tlaka nobeno drevo. Bukve, jelke, smreke in podobna drevesa zrastejo v njem kar najviše.«
O prvih dohodkih iz obsežnih snežniških gozdov najdemo zapise v starih urbarjih, ki za Snežnik navajajo kot glavne dohodke: bukov obrod, lov na polhe, nabiranje kresilne gobe in kuhanje bukovega lesa za pridobivanje pepelike.
Nabiranje kresilne gobe je pomenilo za velik del prebivalstva Loške doline pomemben vir zaslužka, podobno tudi lov na polhe, ki so bili tudi pomemben vir prehrane.
Šumrada piše, da so se polšjega lova udeleževali še pred zadnjo vojno predvsem ljudje iz gozdnih in obgozdnih vasi, in to skoraj stoodstotno.
Viri:
- Perko Franc: Zapisano v branikah, Postojna 2002
- Rupel M. Valvasorjevo berilo, 1969 MK Ljubljana
Kraj: na lazu v Slivnici, blizu Brezij
Datum: 1968
Avtor: neznan
Zbirka: Heda Opeka
Skenirano: 31. 12. 2010
Oblika: fotografija
Dopolnjeno 24. 10. 2015
Prispevek je bil objavljen v oktobrski številki glasila Obrh na strani 61.
RSS - Posts
Danes pa se lazi zelo hitro zaraščajo, ker se jih ne kosi več v taki meri, kot nekoč. Meni in gotovo tudi veliko Cerkničanom je zelo znan Casermanov laz na Slivnici. Na tem lazu smo se kot otroci vsako zimo smučali, danes pa ga skoraj ne prepoznaš več.