Preskoči na vsebino

1950 Lož – Ložani so drugačni

4. 01. 2014

130312529Ložani (Ložanje) so bili od nekdaj drugačni od ostalih prebivalcev Loške doline. Eni so jim rekli, da so drugačni (malu dərgačnə ku drugə). Drugi so rekli, da so bolj omikani od domačinov, spet drugi, da so meščani (da se po majstnu držijo). Spet drugi so rekli, da se zazdijo (so djalə, də so bəl finə), spet tretji, da so posebni (to bolj v negativnem kot v pozitivnem smislu).

Vse te lastnosti so jim pripisovali tudi zato, ker se je v Ložu prebivalstvo mešalo, v mesto so se naseljevali ljudje od drugod  –  tujci, financarji, davkarji, uradniki … Ostali so Ložane radi zmerjali (špotalə) s Čehi. Ložani pa so na druge od vedno gledali nekako z viška.

Najmanjše mesto

Kljub svoji majhnosti je mesto Lož na račun mesta in mestnih pravic imelo precejšnje privilegije. Še za časa jugoslovanske kraljevine je mesto premoglo svoje sodišče, policijo in zapor. Imeli so kar pet trgovin in prav toliko gostiln. Danes premorejo samo eno gostilno in nobene trgovine, če izvzamemo industrijsko prodajalno Kovinoplastike Lož. Zaradi svoje odmaknjenosti pa mesto nikoli ni prerastlo svojega vaškega okvirja in nikoli ni imelo več kot 600 prebivalcev. To, mešanje prebivalstva in navezanost na kmetijstvo je pustilo pri meščanih močan vpliv vaške mentalitete, kar se je kazalo (in se še) na različnih področjih, največkrat na prav svojstven način

Nebodigatreba

Sodnike so meščani razumeli kot “nebodigatreba”, ki se ukvarjajo predvsem s kurjimi tatovi in zakonskimi zdrahami. Zaporniki loškega zapora so bili pogosto več zunaj kot pa pod ključem.

Žandarji

Zelo malo so bili pri meščanih cenjeni tudi nekdanji jugoslovanski žandarji. Ložane je pošteno jezilo, ker niso poznali slovenskega jezika, saj so skoraj vsi prihajali iz južnih dežel. Fantje so jih izzivali tako, da so peli zvečer po 9. uri, kar je bilo po tedanjih mestnih pravilih prepovedano. Žandarji so jih zato lovili po temnih ozkih ulicah in pogosto so naleteli na nizko napeljano žico, da so popadali na nos. Komandir je zjutraj njihove potolčene obraze pokomentiral: “Da li su i vas sredili?” Takoj mu je bilo jasno, kaj se je zgodilo, saj je bil tudi sam deležen take dobrodošlice.

130312529-001Izguba mestnih pravic

Lož je po letu 1945 izgubil svoje mestne pravice, a stari Ložani sami sebe še vedno s ponosom imenujejo meščani. Tudi poslednja gostilna v kraju si je nadela pomenljivo ime “Edina v mestu”.

Privilegij tudi v mesnici

Še dolgo po vojni (tja v 70-ta leta), ko so gospodinje iz mesta hodile po sveže meso v mesnico v Stari trg, so pričakovale, da bodo postrežene pred vsemi ostalimi strankami (preko reda) samo zato, ker so Ložanke.

Polance so si privoščili

Tudi Ložani so se radi norčevali iz drugih prebivalcev v fari. Ko so Polanci na božični večer prišli k polnočni maši doli v faro (v Stari trg) so si pred dolgo hojo proti domu v gostilni privoščili še kozarček vina. Ložani so brž izkoristili priložnost in Polance za sosednjo mizo začeli zbadati, kako da imajo na Poljanah (Polanah) toliko snega, da ga morajo v kopice zlagati, prav tako kot v dolini seno spravljajo. Pa da morajo pozimi mrliče v sneg zakopavati in tako naprej. Polanci se najprej niso dali kaj prida motiti. Naročeno vino so v miru popili do konca. Po tem pa se je eden od njih le odločil in vrnil vprašanje. Ložane je mirno pobaral, kako pa, da oni v dolini vso vodo, ki se iz Polanskih kopic v dolino steka, v kopice pospravijo?

130312529zFoto Helios Ribnica; založil R.Kovač, trg. Lož.

Ostale razglednice, ki jih je izdelal foto Helios iz Ribnice, smo ocenili na čas po drugi svetovni vojni. Najbrž je tudi ta nastala enkrat po drugi vojni.

Slovarček:

  • špotanje s Čehi: zmerjanje; to naj bi pomenilo, da so tujci, da so čudni
  • Polanci: prebivalci Dolenjih in Gorenjih Poljan, dve od bolj oddaljenih vasi v fari

Viri:

  • Janja Sterle
  • Milena Ožbolt
  • Drago Kolenc: Dober dan, Krpanova dežela, Postojna 2006
  • Ožbolt Milena: Andrejeva stopinja, KG 2004

Kraj: Lož
Datum: neznan, najverjetneje enkrat po drugi vojni
Avtor: foto Helios Ribnica; založil R. Kovač, trg. Lož
Zbirka: Ela Mlakar
Skenirano: 12. 3. 2013
Oblika: razglednica

6 komentarjev leave one →
  1. Daniel permalink
    5. 12. 2015 21:34

    Foto Helios iz Ribnice je s svojim delom je končal konec leta 1941. Trgovina trgovca R.Kovača pa je bila po vojni najbrž nacionalizirana. Tako je težko verjetno, da je razglednica nastala po vojni, tako je moje mnenje.

    Všeč mi je

    • 5. 12. 2015 22:48

      Hvala za podatke. Ni nam bilo znano, niti nismo preverjali, kdaj je Helios deloval. Če so vam poznani viri, kjer bi lahko izvedeli kaj več o Helios, vas prosim, da nam jih sporočite.

      Všeč mi je

  2. 12. 07. 2016 14:08

    Gospa Valči Gačnikova iz Loža mi je sporočila, da je razglednica zanesljivo posneta pred drugo svetovno vojno, saj je na njej videti veliko skednjev okoli mesta, kar je bila predvojna značilnost Loža, poleg tega pa vrsto hiš, ki po požigu Loža 1942 niso bile obnovljene ali pa so bile zgrajene drugače. Skednje so Ložanje imeli postavljene odmaknjene od domačij, ki so se gnetle na ozkem prostoru v središču, tako da so morali tisti, ki so imeli živino, krmo zanjo vsak dan sproti iz skednjev s koši prinašati v hleve.

    Všeč mi je

  3. Daniel permalink
    1. 08. 2017 12:50

    Malo pozno, vendar dopolnitev za Foto Helios, za katerim imenom najdemo Amalijo Senčur. Ta se je leta 1938 poročila s Filipom Tekavcem ( to sem zapisal že pri razlagi razglednice Bloke). Dopolnitev je samo v tem, da je oče Amalije, drugače gostilničar v Logatcu, odkupil fotografsko opremo od žene Veličana Beštra, ki je tedaj imel v Ljubljani foto atelje FOTO HELIOS na tedanji Aleksandrovi, danes Cankarjevi v Ljubljani, ki je bil poznan po portretni in dokumentarni fotografiji. Oče Senčur je napotil hčerko v Ribnico, kjer je začela z delom, ki je zacvetelo posebej po prihodu vojaške enote ( 37.pešadijski puk Vojske kraljevine Jugoslavije) v Ribnico koncem tridesetih let. V tem kratkem času je posnela in izdelala kar precej razglednic z našega konca, posebej Ribnice.

    Všeč mi je

Dodajte komentar