1953 Prezid – Prevoz hlodovine
Prevoz hlodovine s kamionom je danes čisto običajen in pogost pojav na naših cestah. V letu 1953, ko je nastala naša fotografija, pa ni bilo tako. Večinoma so za tak prevoz še vedno uporabljali vozove in konjsko vprego.
Nakladanje in razkladanje so opravili ročno, na sliki pa je lepo vidno povezovanje hlodovine. Takemu načinu povezovanja hlodovine, ki se zaradi novih načinov vezanja skoraj ne uporablja več, v naših krajih rečemo “rajkljanje”.
Za to se je uprabljalo tri stvari: dolgo verigo, s katero so povezali celoten tovor, daljši kol ali močnejšo palico imenovano “rajkel” in eno manjšo verigo, “žlajdro”, s katero so rajkel zapeli, ko je bil napet. Za povezovanje daljših hlodov so na tak način uporabljali dvojno vezanje. Pri tem bi rad poudaril, da je moral biti rajkel iz prožnega lesa, največkrat so uporabili lesko. Nemalokrat so isti rajkel uporabili večkrat. V gozd so ga pripeljali od doma, če se je prevažal les iz gozda, kjer rajkla ni bilo moč odsekati.
Berliet GDR7W, tovornjak francoske izdelave, predhodnik tovornjakov Renault. Pot ga je vodila z Milanovega hriba preko Starega trga in Bloške Police, skozi Grahovo in Cerknico do Rakeka. Pot je bila večinoma makadamska, s strmimi in dolgimi klanci. Ker je bil mesec junij, se je motor rad pregreval, zato je bil zaradi boljšega hlajenja odprt z obeh strani. Tudi za hlajenje kabine je bilo poskrbljeno. Vetrobransko steklo je bilo na okvirju in se je po potrebi odprlo od spodaj navzven.
Prvi z leve, s sončnimi očali, je Anton Ilenič. Ostali so neprepoznani, so pa delavci iz žage na Milanovem vrhu.
Iz napisa na zadnji strani fotografije vidimo, da je fotografijo slikala Jena Troha iz Amerike, ki se je tega leta nahajala na obisku v Prezidu. Razvita je bila 5. 4. 1954 v Ameriki in bila v spomin poslana Antonu.Slovarček:
- rajkelj: tanjše sveže deblo za napenjanje verige ali vrvi, s katero je povezan z drvmi oziroma s senom naložen voz
- žlajdra: veriga za spenjanje ročic pri vozu, za zaviranje voza
- fura: prevoz, vožnja
- biling: priklopnik, primeren za prevoz kratkega in dolgega lesa
Viri:
- Srečo Ilenič
Kraj: Prezid, Rakek
Datum: junij 1953
Avtor: Jena Troha
Zbirka: Srečo Ilenič
Skenirano: 11. 12. 2013
Oblika: barvna fotografija
RSS - Posts
Pravo ime avtorice te fotografije je Jennie.
Jennie Troha je bila Babnopoljka, ki se je med delom v izseljenstvu, leta 1921, poročila s sokrajanom Frankom Troha (slovenski izseljenski pisatelj) in z njim v Ameriki ustvarila družino, v kraju Barberton, Ohio. Skupaj sta dočakala zlato poroko.
Medtem, ko je Frank svojo domovino uspel obiskati le 3 krat, se je Jennie v domovino večkrat vračala. Najpogosteje v 50ih letih prejšnjega stoletja, ko je delala za tamkajšnjo potovalno agencijo.
Predvsem na željo svojega moža, je Jennie med obiski domovine napravila več fotografij in diapozitivov iz domačih krajev in tako košček domovine ponesla s seboj v Ameriko in to delila tudi z drugimi izseljenci iz Babnega Polja.
Ob tej fotografiji, razviti v Ameriki, pa lahko ugotovimo, da je svoje posnetke pošiljala tudi nazaj domov v rojstno domovino.
Anton Ilenič je rezan les, “tramarijo”, (po hrvaško građa) vozil po dalmatinski magistrali tudi do Zadra, Biograda in na otok Pag. Na Pag je prišel s trajektom iz Prizne. Prevoze je opravljal z kamionom OM ORIONE 400. Les, ki ga je vozil je bil vnaprej naročen, če pa je bil prostor je naložil še les, ki ga je spotoma prodal. Velikokrat ga je na poti spremljal tudi sin Srečo. Nekoč je tako, tik pred novim letom, pripeljal les na otok Pag . Ker ga Anton ni uspel takoj prodati, so novo leto dočakali kar tam.
Moram malo popraviti komentar o prevozu lesa v Dalmacijo. Anton Ilenič ga je vozil s kamionom OM SUPER ORION, ki je bil močnejši od ORIONA 400. Na otok Pag pa se je vozil z Karlobaga in ne iz Prizne.