1954 Tršće – Nakladanje lesa

Tršće so manjše naselje na Hrvaškem, oddaljeno približno 13 km od mejnega prehoda Babno Polje. V času, ko je Anton Ilenič prevažal les iz tistega konca, mejnega prehoda ni bilo. Lesna industrija je doživljala razcvet, zato je bilo povpraševanje po lesu veliko, s tem pa se je razvijal tudi transport lesa. Od furanja s konji se je počasi, a vztrajno prehajalo na prevoze s tovornjaki. Ceste so bile pretežno makadamske, zato je bilo 45 km, kolikor je znašala razdalja od Tršć do Rakeka, kar dober zalogaj, tako za tovornjak, kot za šoferja.

Na sliki možakarji nakladajo ročno tesan les. Hlod se je tesalo s sekirami plenkačami, v smeri vzdolžne osi. To je bilo zamudno in težko delo, dostikrat je bilo treba zamahniti s plenkačo, preden je bil tram končan. Poleg tega je pri tesanju nastalo dosti odpadkov, zato tramovi niso bili tako lepi kot žagani. Tak les se je večinoma uporabljal za ostrešja ali “cimper”, lesene mostove in razne druge lesene konstrukcije. S pravilno izbranim lesom in če je bil ta posekanim še med mašami (med 15. avgustom in 8. septembrom), so bili cimpri zdravi in so imeli zelo dolgo življenjsko dobo.

Anton Ilenič z Rakeka s svojim tovornjakom Berliet. Dosti lesa, obdelanega in hlodovine, je zvozil iz Tršč na železniško postajo na Rakek.

Trije možje dvigujejo tram, dva pa ga na tovornjaku poprijemata s capinom in ga vlečeta navzgor. Capin je narejen iz kovinskega ploščatega dela, ki je na enem koncu nasajen na lesen ročaj ali “štil”, na drugem koncu pa se konča z zakrivljeno špico, podobno kremplju. Z njim lahko hlod ali pa tram, kot je to videti na sliki, vlečemo ali “pajsamo”, obračamo, zabijamo “grebe” ali jih pulimo, skratka še danes precej uporabljano orodje v gozdarstvu.

Iz napisa na zadnji strani razberemo, da je sliko v spomin naredil upravnik, v Trščah, 26. 10. 1954. Zadnja beseda mislim da je ime Vili, nisem pa prepričan. Morda pa bo kdo od obiskovalcev naše strani to vedel in dopolnil.