Skip to content

1973 Rakek – Filter 57, cigareta naše mladosti

26. 02. 2014

140130688

Včasih so nas prepričevali, kako fajn je, če kadiš, kako si pomemben in frajer. Potem so se spomnili, da pa to ni zdravo in začela se je gonja proti kadilcem. Najraje bi nas zaprli v geto. Za začetke so začeli na škatlice cigaret pisati grozilna sporočila: »Kadilci umirajo mlajši – Tobak ubija – Kajenje povzroča počasno umiranje«. O umiranju na obroke je pisal že Torkar. Pa naša vlada tudi poskrbi, s svojimi ukrepi, da umiramo počasi.

Torej: ime mi je Ivanka in sem kadilka! Bivša. Kokr!

Ko sem še delala v Ljubljani, sem vsako jutro v isti trafiki kupila ene cigarete in ene bombone, za osvežitev daha, da nisem smrdela strankam pod nos. Enkrat mi je dala cigarete, na katerih je pisalo, da kajenje povzroča raka. Dala sem ji jih nazaj in rekla: »Nočem teh, dajte mi une za impotenco.«

Enkrat med dopustom (še tolarje smo imeli) mi je zmanjkalo zraka in sem šla v trgovino po cigarete. Kupila sem štiri škatle 57 Mild, da bo za nekaj časa mir. Se mi pa res ne da kar naprej v trgovino hodit. Je daleč, pa navkreber, pa malo me sapa daje. Bog ved zakaj!

“Tisoč štiristo štirideset,”reče Štefana.

“Ne, ne, ne. Čak, Štefana. Zdaj pa ti poglej, kaj si meni dala in kaj si mi računala. Lej, to so najcenejše cigarete, ti si mi pa Marlboro računala.”

“Ne, so se podražili.”

“Kako podražili. Jebenti, Štefana, dej nehi ga srat.”

“Pa nehi kadit!”

Potem so me odvadili kaditi. So rekli, da mi škodi pa da samo še jaz kadim. Kaj ne! Zato je pa šla Tobačna v stečaj. Sanjala sem o cigaretah. Enkrat sem šla v službo in mi je nasproti prihajal en možak, ki je kadil. Pa malo čudno je izgledal vendar ni prav veliko manjkalo, da bi ga nažicala za en čik. Če ne bi šlo za mano še veliko ljudi z vlaka, ki me vsaj na videz poznajo, bi ga nafehtala zagotovo. Kar naprej imam v glavi cigarete. Kofe brez cigaret ni vredno nič. Pa če je še boljše, pa če je Makjato al Makjaveli al kar je že, al pa Illy. Čik paše zraven. Joj! Uboga jaz.

Pa tisto prigovarjanje prej – boš bolj zdrava. K ne de! A sem zdrava, če sem že ta drug teden na bolniški? Dokler sem kadila, me niso kolena prav nič bolela, pa raka tudi nisem imela. Pa diham tudi ne nič lažje. Izgledam tudi ne boljše. Kaj pa je potem drugače? Tudi tistega denarja, ki sem ga zapravila za cigarete, zdaj nimam nikjer prišparanega. So mi govorili, koliko bom na mesec prišparala in da si bom lahko za tisti denar vsak mesec ene čevlje kupila, ki mi jih tedaj niso pustili kupiti, ker jih kakor ne rabim. Kaj pa oni vejo, kaj jaz rabim. Pa zdaj ni čevljev, ne cigaret. Evo, pijem ne, kadim ne, kurbam se tudi ne, zakaj pa naj potem še živim? A za službo? Je, kakršna je, tako fina pa spet ni.

Ko sem jaz še kadila, sem vsakemu dala čik, če me je vprašal. Tam zraven naše službe je en velik blok in velikokrat, ko sem šla iz službe, včasih pa že zjutraj, me je tam čakala ena fejst stara gospa in me žicala za cigarete. Vedno sem ji dala. Jaz vem, kaj je kriza. Potem je pa kar naenkrat ni bilo več. Pa ni umrla, ne. Ko sem mamo peljala v Dom upokojencev v Cerknici na obisk k njeni sestričini, je tem pred domom sedela prav ta gospa. Takoj me je spoznala in me tudi takoj nažicala za en cigaret.

Tisti, ki ni nikoli kadil, ne ve, kakšen užitek je, ko potegneš prvi dim. To ugodje se kar razleze po tebi in ko pokadiš cel cigaret, naredi to iz tebe čisto drugega človeka. In ta drugi človek bi tudi rad en cigaret. Pa res ne morem biti taka mona, da mu ne bi ustregla. Pa sem prižgala še enega. Še za ta drugega človeka. Oh, kako to pogrešam.

Kraj: Rakek
Datum: 1973
Avtor: Tobačna tovarna Ljubljana (slika je na njihovem žepnem koledarčku za leto 1973)
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 30. 1. 2014
Oblika: koledarček




Advertisements
9 komentarjev leave one →
  1. Anonimnež permalink
    26. 02. 2014 08:51

    Tako ponavljajoče vedenjske navade odstopajo do točno določenih nevronskih poti v možganih in si z njimi utrjujejo pot do ekstaze.

  2. Anonimnež permalink
    26. 02. 2014 12:30

    Se še spomniš kaj so pomenile kratice JUS.E. P2010 -minuta.?

  3. Ivanka Gantar permalink
    26. 02. 2014 13:13

    Prvič slišim. Prosim za razlago.

  4. medvedd permalink
    27. 02. 2014 16:47

    Za JUS smo rekli “još uvek slabo”.

  5. alojzmazij permalink
    2. 03. 2014 12:18

    1965 leta je bil izdan ta jugoslovanski standard. Opredeljeval je kakovost tobaka, tobačnih izdelkov, tudi cigaret, posebej glede vsebine vlage, pepela in dimenzije cigaret. Nikoli nisem bil kadilec, za 57-tke pa je bilo na začetku splošno znano, da so bile zelo popularne pri takratnih miličnikih. Bili so menda prepričani, da je v škatlici 57 cigaret.

  6. maja s permalink
    5. 03. 2014 13:34

    Moj komentar je samo ta :To so bile in bodo najboljše cigarete .

  7. Jožek permalink
    6. 10. 2017 00:13

    Meni pa ni nič kaj všeč, kar pišete. Ali vas plačuje tobačna industrija (koliko, če smete izdati?), da takole reklamirate njihove kancerogene izdelke in širite neznanje? Večina kadilcev močno obžaluje, da so začeli kaditi, da so jih v otroštvu ali mladosti tako grdo nategnili, vi pa se očitno radujete, da boste še koga ugonobili…

    • Anonimnež permalink
      11. 10. 2017 18:10

      Vsak vodo napeljuje na svoj mlin. Zasvojenost z nikotinom pa polni državno blagajno. 🙂

Trackbacks

  1. 1957 Rakek – Moj prvi | Stare slike

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: