Natančnega podatka o letnici nastanka fotografije nimam in mi ga kljub poizvedovanju v Zgornjih Otavah, ni uspelo dobiti. Zato sem jo določil na podlagi videza oblek in s primerjavo drugih slik iz tega kraja. Ta skupinska slika je nastala pred gostilno Karla Zalarja ali “pri Betaču” v Gorenjih Otavah.
Na žalost imam o tej sliki zelo malo podatkov, tako da niti ne vem, za kakšno prireditev je šlo. Najbolj se nagibam k otvoritvi gostilne ali pa poroki družinskega člana iz gostilne, saj si takega slavja takrat pač ni mogel privoščiti vsakdo. Da gre za pomembno slavje priča tudi videz vaščanov, saj so prav vsi, od otrok do starejših, oblečeni v
taboljše obleke. Nekateri moški imajo v gumbnicah tudi cvetje. Tako so se v tistih časih oblačili samo ob nedeljah ali pa ob cerkvenih in drugih praznikih.
Poleg tega so postavili kar osem mlajev, kar je dosti tudi za današnji čas. Kakor kaže, so se tu slikali kar vsi ali pa vsaj večina vaščanov Zgornjih Otav. Desno od gostilne je postavljen podest z mizami in klopmi, v podaljšku podesta pa še oder. Pa spet ne navaden oder, ampak pokrit s ponjavo. Glede na izgled dreves bi rekel da je spomladanski čas, saj listja še ni. Mlaji so obeljeni zelo lepo in čisto, tako se lubje s smreke olupi samo ko je v “suku” (sok). To pa je spomladi, ko drevo potegne sok iz korenin v deblo in naprej v veje, zato je takrat les najbolj sočen.

Na mlajih pred vrati gostilne je pribita okrašena tabla z napisom, ki bi lahko razkril za kaj gre, vendar ga na žalost nisem mogel razbrati. Če bi šlo za kakšno cerkveno slavje, bi bila tabla in mlaji pred vhodom v cerkev, tako da sem tudi zaradi tega izključil možnost, da gre za cerkveni praznik.

Ko sva se z Edijem Zalarjem pogovarjala o sliki, mi je najprej rekel:
“Na tej sliki so pa vsi v klobukih.” In res je večina moških, tudi otrok, pokrita s klobuki.
Iz te slike bi lahko napisali, na kakšen način se je klobuk nosil v tistih časih. Kot vidimo, se je klobuk lahko nosil nagnjen postrani na levo stran, lahko je bil poveznjen na oči, ali pa “na opoldne”, to je nazaj, da se je videlo vse čelo.
Otroci so še najbolj posrečeni, ker je nekaterim klobuk prevelik. Pa jih to najbrž ne moti in se kljub temu počutijo pomembni, saj so vendarle pokriti s klobukom.

Kot vedno takrat, še pred tem, še danes, po tudi v prihodnosti, brez
“frajtonarce” ni slavja in veselice. Tu sta kar dve. Deklice so pa bile oblečene v lepe bele svečane oblekice.

Na tem izseku pa sta dva otročiča, ki nista oblečena tako svečano, kot večina drugih otrok. Verjetno sta iz bolj revne družine, ampak to sploh ni toliko pomembno kot to, da sta bila tudi onadva povabljena na slavje in sta se slikala skupaj s sovaščani. Po pravici vam povem, to mi je bilo na tej sliki še najbolj všeč. Če si samo zamislite, koliko časa je tak dogodek ostal otrokoma v lepem spominu.

Z napisom na zadnji strani je približno tako kot s tablo. Ni ga bilo mogoče razbrati in uporabiti za jasnejšo sliko dogodka.
Slovarček:
- Zgornje Otave: pogovorno ime za Gorenje Otave
- frajtonarica: diatonična harmonika
Viri:
Kraj: Gorenje Otave
Datum: 1930
Avtor: neznan
Zbirka: Edi Zalar
Skenirano: 15. 12. 2013
Oblika: fotografija
Like this:
Like Loading...
Related
Trackbacks