1935 Dolenja vas – Ponovitev nove maše
Na fotografiji v sredini, obkrožen s kuharicami, stoji novomašnik Stanko Žerjal. Skrajno levo je teta novomašnika Dragica Martinčič iz Dolenje vasi. Desno zadaj je Jernej Martinčič, mož Dragice Martinčič; trgovec v Dolenji vasi.
Žerjal si je tedaj izposloval potni list in odšel v Ljubljano. Tam je delal v emigrantskih organizacijah, na primer v Klubu primorskih akademikov ter društvih Tabor in Sedejeva družina. V Ljubljani je sestavil spomenico, ki sta jo 1932 Akademska zveza in Katoliško akademsko starešinstvo poslala sv. očetu v Rim, z orisom nevzdržnih razmer na Primorskem in z apelom za krepkejšo in odločnejšo obrambo zatiranih Slovencev in Hrvatov v Italiji. Ko je Mussolini 1937 po podpisu prijateljske pogodbe z Jugoslavijo proglasil neke vrste amnestijo za politične begunce, ter v Italiji sami izpustil slovenske in hrvaške konfinirance, se je Žerjal javil pri tedanjem goriškem nadškofu Carlu Margottiju. Komaj je 1938 prevzel upravo župnije Kal nad Kanalom, ki je dopuščala možnost njegovega delovanja le v italijanskem okolju, je fašistična oblast zahtevala njegovo odstranitev. Vendar goriški nadškof ni popustil in tako je Žerjal ostal na Kalu. Tam je živahno delal in med drugim popravil streho farne cerkve. Med vojno je kritično gledal na razvoj OF pod vodstvom KPS.
Po posvečenju 7. 7. 1935 je želel imeti novo mašo v domačem kraju na Primorskem, vendar so se ga fašisti bali in sovražili, zato ni dobil potnega lista.
Končno je dobil dokumente, vendar je viza veljala le za en dan, to je za 21. 7. 1935. Dan pred tem je odšel na pot, tako da je bil 21. 7. pri cerkvi sv. Cirila in Metoda v domačem kraju, kjer je imel novo mašo. Po njegovem odhodu je italijanska ambasada v Ljubljani vizo preklicala, tako da je bil v domačem kraju nezakonito.
Njegova teta, Dragica Martinčič (Brje na Vipavskem 1887 – Šempeter 1957), rojena Žerjal, je bila poročena z Jernejem Martinčičem iz Cerknice. Po prvi svetovni vojni sta se morala umakniti pred Italijani in se izseliti iz Trsta. Naselila sta se v Dolenji vasi, kjer sta imela trgovino. Kot teta je pomagala nečaku in je pripravila v Dolenji vasi slovesnost – ponovitev nove maše.
Sedaj, ko vemo, ob kašnem dogodku sta fotografiji nastali, smo našli še po en primerek obeh fotografij. Prvo smo našli v Dolenji vasi, drugo pa v paketu fotografij, ki jih je zapustil Josip Šega. Tako lahko s precejšnjo gotovostjo trdimo, da je avtor obeh fotografij Josip Šega, fotograf iz Grahovega.
Prispevek je napisal: Karel Rustja.
Kraj: Dolenja vas
Datum: 1935
Avtor: Josip Šega
Zbirka: Karel Rustja
Skenirano: 10. 8.2014
Oblika: dve fotografiji
Podatki po preverjanju v Dolenji vasi držijo. Na zgornji fotografiji so bili od neprepoznanih prepoznani še naslednji: v zgornji vrsti zraven Dragice Martinčič sledijo Justina Brenčič, Ule terezija, novomašnik katerega imena ne vemo, sedijo pa z leve Jožefa Štrukelj, Mekinova, od gospoda naprej pa še Bečajeva in Škrlj Ivana. Druge gospa Marija Modic ne more prepoznati. O dogodku ji je pripovedovala njena mama, njihova hiša pa je stala poleg bivše Martinčičeve, ki je stala nasproti gasilskega doma in zraven samskega doma v Dolenji vasi.
Mlado dekle, cisto spredaj na levi strani (drzi kroznik) je moja stara mama Angelca Hitij, roj. Hrbljan iz Velikih Blok (prizenjena v Novo vas k Udinovim). Sluzila je v Dolenji vasi pri Martincicu, ce se ne motim.
Uau, ko bi vedeli, kako nas takšen komentar razveseli. To je nagrada za naše delo.
Na drugi sliki med pevci -četri z leve je moj oče Janez Petrovčič-star 20 let,vem da je pel,vendar te slike ni imel.