1955 Stari trg – Psiha
Težko je reči, kje je Trudnova slika nastala – mene tisti plank še najbolj spominja na Trudnov, to je Hlepinov skedenj v Podcerkvi. Je mogoče, da je mož slikal lastno pohištvo, ko se je poročil? Slikano je vse, kar je v tistem času sodilo v eno hišo. Poleg tega me kuhinjsko pohištvo bolj spominja na obrtniški izdelek, vendar je moj spomin na mize z Gabra precej mlajši, tako da v tej zadevi ni kompetenten. V isti skupini njegovih fotografij je tudi poročna slika Hlepinovih dveh. Lahko da je takrat kupil pohištvo, ali še verjetneje, da je prišlo v hišo kot nevestina bala, ki jo je fotografiral za spomin.
Možno pa je, da bi slike pohištva nastale tudi na Korletovi, saj je bil del stavbe lesen, pohištvo pa pritrjeno na deščice, pripravljeno za transport. V isti seriji Trudnovih fotografij je tudi več fotografij proizvodne hale. Pohištvo je bilo za tiste čase dovolj imenitno in moderno, da ga je bilo vredno slikati.
Otrokom ni bilo dovoljeno šariti okoli psihe, ne glede na to, da je včasih na eni od polic ali na omarici sedela lepo našminkana in v svojo edino bombažno oblekico napravljena punca iz papirne mase in pocukrano gledala v svet. Njeno delo je bilo biti v okras, ne pa biti igrača, čeprav je imela za sabo zanimivo zgodbo, a o tem drugič.
V predalu in omarici psihe je bilo vedno kaj skrivnostnega, kar ni bilo za otroške oči – pokvarjena broška, trak z madeži od povalvajna, kak gumb, ki se je izpod postelje pojavil pri velikem čiščenju in ga ni bilo časa odnesti v škatlo s šivalnim priborom, nogavice, ki so čakale predelave ali popravila, nekakšni papirji in škatle. Zgornja ploskev omarice in poličke so bile pregrnjene z vezenimi ali kvačkanimi prtički, ki se niso prilegali nikamor drugam, so se pa ujemali s tistimi na nočnih omaricah.
Površina psihe je bila pri nas najprej prebarvana z rjavo barvo in lakom na osnovi šelaka, ki se je na toplem začel grbančiti v grudice in je bila zato površina vse naše sobne mobilje podobna dnu Cerkniškega jezera ob suši. Nekoč sta se starša odločila, da jo prebarvata. Poklicala sta žensko, ki je na Korletovi flodrala mobiljo, da bi tudi pri nas polepšala pohištvo. Debelo staro barvo smo ku təšmrkavi drgnili vsi družinski člani s šmirgelpopierjem, dokler ni bilo vsaj za silo gladko, potem je prišlo barvanje, flodranje in lakiranje. Ko je bilo končano, je bila mobilja lepa, da je jemalo dih. A ne za dolgo. Ob prvem vročem dnevu je barva spet skočila skupaj. Tudi na psihi. In tako je ostalo do konca njenih dni.
Seveda, še ogledalo: imelo je grdo navado, da je popačilo vsako podobo pred sabo. Vsi smo imeli vsaj malo zverižene obraze in postave skoraj kot v hiši strahov, le da za take hiše tedaj še nismo vedeli. Ampak vsaj slepo ni bilo, ogledalo mislim. In trudilo se je po najboljših močeh.
Še o starem pohištvu: gredenca.
Slovarček:
- psiha – nizka omarica z visokim ogledalom
- špajgu – ogledalo
- hiša – tukaj pomeni glavni in največji bivalni prostor v hiši
- mobilja – pohištvo
- nahkuasteln – nočna omarica
- na fabrko – v tovarno
- punca –tukaj je mišljena lutka punčke
- od povalvajna – od valjanja brez smisla, tja v en dan
- Korletova – žaga Karla Kovača pred vojno, pozneje (Brestov) Gaber, nazadnje Svea – proizvodnja kuhinjskega pohištva
- flodranje – posebna tehnika barvanja pohištva, ki posnema videz dragocenih lesov
- ku tə šmrkavi – kot ta smrkavi, t. j. vajenci, ki so praviloma opravljali vsa najbolj umazana, a enostavna dela
- šmirgelpopier – brusni papir, smirkov papir
Prispevek je napisala: Milena Ožbolt.
Kraj: Stari trg
Datum: neznan
Avtor: Franc Truden
Zbirka: Janko Štritof
Skenirano: 21. 7. 2012
Oblika: film 6×9
Lepo napisano !