1943 Rakek – Skladišče

Iz skladišča na Rakeku so z racioniranimi živili oskrbovali občine Begunje, Cerknica, Planina in seveda sam Rakek. Konec leta 1943 je župan Mihevc ugotovil, da železniško skladišče na rakovški postaji ni več primerno za shranjevanje živil. Treba je bilo poiskati novo skladišče in tudi novega skladiščnika, ker je prejšnji skladiščnik Pišljar odšel. Dne 24. novembra istega leta se je župan Mihevc posvetoval s komandantom Ortskomandature na Rakeku in s poročnikom Petrovičem, poveljnikom Slovenskih domobrancev v Cerknici. Na županov predlog je občina Rakek odstopila bivše carinsko skladišče rakovškemu prehranjevalnemu uradu v brezplačno uporabo. Skladišče je bilo v isti hiši kot poslovni prostori občine Rakek, poleg pa je bil sedež posadke Slovenskih domobrancev na Rakeku. Popravili in protivlomno zavarovali so vsa vrata v carinsko skladišče. Zunaj sta skladišče vsako noč stražila dva domobranca. Razen tega je ena straža stala pri vhodu v skladišče v notranjih prostorih zgradbe. Poslovanje skladišča je redno nadzoroval župan občine Rakek, ki je predlagal tudi novega skladiščnika Novaka, brata župnika Novaka. Njegova plača je znašala 600 lir mesečno. Stroške za bolniško in pokojninsko zavarovanje je nosil prehranjevalni urad.

Visoki komisariat za ljubljansko pokrajino je obdržal banovinski prehranjevalni zavod “Prevod” in ga prekrstil v pokrajinskega ter mu dodelil italijanske vojaške častnike. V okrajih in občinah so ustanovili okrajne in občinske prehranjevalne urade. Ti so skrbeli za pridobivanje živil in za njihovo razdeljevanje.

Italijanski okupator je zelo malo spremenil dotedanjo upravno razdelitev zasedenega območja. Ljubljanska pokrajina je imela poleg samostojne ljubljanske mestne občine še pet okrajev: Ljubljana, Logatec, Novo mesto, Črnomelj in Kočevje. Okrajni glavar je bil predstavnik visokega komisarja v okraju. Leta 1943 je Grazioli odredil, da se “srezka načelstva” preimenujejo v okrajne “civilne komisariate”. V Logatcu je bil okrajni civilni komisar Umberto Rosin.