1930 Rajhenburg – Avtoportret z leseno kamero

Za prenos lesene kamere na stojalu, številne steklene plošče in naslikano ozadje je potreboval pomočnike, zato ni čudno, da je že kot uveljavljen in cenjen fotograf imel zaposlenih kar sedem pomočnikov. Pri njem se je v fotografskem ateljeju v majhni hišici ob potoku v Brestanici izučilo kar nekaj vajencev in vajenk, ki so bili povsod cenjeni. Po svojih močeh je zato podpiral tudi umetnike. Tako je kot pomočnika v fotografskem ateljeju v Rajhenburgu zaposlil svojega prijatelja, slikarja Lojzeta Perka, da je ta lahko preživljal sebe in svojo družino. Zato lahko upravičeno domnevamo, da mu je ozadje (kuliso) na fotografiji za fotografiranje na terenu naslikal Lojze Perko in tudi kasneje sliko ozadja v fresko tehniki v velikosti 4 x 5,5 m na zid ateljeja leta 1933/34 v Brežicah.

Za fotografije notranjosti bazilike v Rajhenburgu in senovske šole je prejel priznanje jugoslovanskega dvora. Leta 1929 je novico o tem objavil Ilustrirani Slovenec. Priznanje v Beogradu je osebno prevzel in mu je tudi veliko pomenilo, saj je na hrbtni strani fotografije Loža pri Starem trgu na Notranjskem odtis – žig: VINKO BAVEC fotograf s kraljevim dvornim priznanjem RAJHENBURG. Fotografija je bila objavljena v Ilustriranem Slovencu, kjer je redno objavljal v letih 1929 – 1932. Njegove fotografije so 1930 izhajale tudi v Slovenskem gospodarju.

Bavčevi posnetki so tematsko zelo raznovrstni. Najpomembnejši so njegovi panoramski posnetki vasi, trgov in mest, ki jih je uporabil tudi za izdelavo razglednic v velikosti 9 x 14 cm. Tako je treba omeniti lepo panoramo Rajhenburga, kjer izstopa bazilika. Snemal pa je tudi druge kraje po Sloveniji. Ohranjene so panorama Pišec in pišeški grad, panoramski posnetek Dobove pri Brežicah, dela v vinogradu, npr. okopavanje na Razboru pod Lisco in trgatev na Bizeljskem, ohranjeni pa so tudi njegovi posnetki številnih društev, cerkvenih in družabnih dogodkov itn.

Številni objavljeni posnetki v Ilustriranem Slovencu in Slovenskem gospodarju in natis številnih razglednic velikosti 9 x 14 cm od leta 1929 do leta 1932 večinoma motivno prikazujejo predvsem Rajhenburg. Izstopajo pa tudi fotografije, ki jih je Bavec posnel na terenu, kot npr. streljanje s topom – možnarjem pred brestaniško baziliko leta 1929, dekleta Marijine družbe, gasilska godba rajhenburška, gasilci v paradnih uniformah v Rajhenburgu, posnetki gasilske veselice v Rajhenburgu, razvitje sokolskega prapora v Rajhenburgu okoli leta 1930 itn.

Zanimivo je tudi to, da sprožilec kamere drži s protezo, ki jo po navadi na fotografijah skriva.