1954 Cerknica – Gasilska črpalka

Ta unikatna in za tiste čase moderna prevozna motorna črpalka je bila izdelana po naročilu za prostovoljno gasilsko četo Nova vas. Glavni in večji deli so bili v glavnem rabljeni. Črpalka ali pumpa znamke “STIL”, z dvema tlačnima ventiloma, je bila uporabljena kar s črpalke, ki so jo gasilci iz Nove vasi nabavili leta 1930 in je med vojno leta 1942 zgorela, ko je italijanska vojska do tal požgala njihov gasilski dom. Kolesa, vzmetenje in deli šasije so bili vzeti z vojaške prikolice, najverjetneje od legendarnega Jeepa, motor pa z odsluženega avtobusa. Ima 25 litrski rezervoar za bencin in 25 litrski rezervoar za vodo, ter 16 colske gume. Prikolica ima tudi ročno zavoro, vse skupaj pa je težko približno 500 kg.Izdelava je trajala kar pet let, in sicer od leta 1949 do 1954. Razlog za to je bil v prvi vrsti problem z nabavo delov, ki jih v Meletovi delavnici niso mogli izdelati. Tehničnih in specializiranih trgovin, kot jih poznamo danes, takrat ni bilo, zato se je lahko zaradi nabave enega krogličnega ležaja ali posebnega tesnila, nujno potrebnega za delovanje, delo zaustavilo, dokler kosa niso dobili. Tu je treba povedati tudi, da so gasilci sami in pa tudi “po vezah” nabavili kar dosti delov, pri čemer jim je s svojim vplivom pomagal tudi narodni heroj Stane Semič – Daki, ki je bil brat Matije Semiča, takratnega poveljnika gasilcev.

Črpalka je 27. 5. 1954, pred štiričlansko komisijo iz vrst novovaških gasilcev in dveh predstavnikov Območne gasilske zveze, uspešno opravila tehnični preizkus, nakar je bila prevzeta od Meletovih in predana v uporabo gasilcem. Prevzemno komisijo so sestavljali Franc Petan, Jože Numre, Jože Milavec in poveljnik gasilcev Matija Semič. Na   “KONTROLNEM LISTU”, podpisanem s strani članov komisije in Antona Meleta, so poleg tehničnih podatkov o črpalki, zapisali tudi:

“Komisija je pri prevzemu motorne brizgalne ugotovila, da je bilo vse delo izvršeno v najlepšem redu in s tem izreka vse pohvale za njegovo delo in se priporoča, da bo po potrebi s svojo strokovno sposobnostjo pomagal pri naših potrebah.”

Gasilci Nove vasi so to črpalko uporabljali vse do leta 1970, ko so kupili novo. O kvaliteti izdelave priča tudi dejstvo, da ta črpalka obstaja še danes in je še vedno v lasti gasilcev iz Nove vasi. Sicer ni več v operativni uporabi, je pa še vedno izpravna in v dobrem stanju, ter služi kot lep zgodovinski eksponat in spomin na Meletove mojstre.

Ta fotografija je narejena isti čas kot zgornja, le da je tu črpalka še v delavnici in jo ravno končujejo, kar je razvidno iz koles, ki so še sneta.Vsa izdelava in načrtovanje je plod znanja Antona Meleta. Tu kakšnega posebnega načrtovanja izdelave ni bilo, saj je Anton vse izvedbene probleme reševal sproti. Da je bilo to res, priča tudi zgodba, da je idejo o povezovanju šasije v predelu koles, ki jo vidimo na zgornji sliki, narisal kar na desko, ki jo je imel takrat prvo pri roki. Prav ta deska je bila kasneje uporabljena pri izdelavi stopnišča v Meletovi hiši, kjer se, z narisano skico, nahaja še danes.

Črpalko je gnal bencinski motor, vzet iz odsluženega avtobusa. Motor se je zaganjal preko električnega zaganjalnika in 6-voltnega akumulatorja. Za vsak primer, če bi to odpovedalo, pa je imel urejen še rezervni vžig preko magneta (vžig magnetik “BOSCH typa ZU”) in ročice ali “kurbla”. Dovršenost izdelave se vidi tudi po vgrajenem žarometu, s katerim so si gasilci svetili, če so gasili v nočnem času.

Črpalka je plod praktičnosti in znanja Antona Meleta in je še ena izmed mnogih uporabnih naprav, ki so nastajale v njihovi delavnici. S svojimi izdelki se je udeleževal raznih razstav. Med drugim je za udeležbo in prikaz svojih izdelkov na razstavi lokalnega gospodarstva “POSTOJNSKI TEDEN”, ki je bila izpeljana v času med 19. 7.  1953 in 2. 8.  1953  v Postojni, dobil diplomo. Danes morda ta diploma ne deluje preveč pomembno, za tiste čase pa je bil to velik dokaz za kakovost in hkrati priznanje ter spodbuda za nadaljnje delo.

O Meletovi delavnici, ki je stala v centru Cerknice, kjer so med drugim izdelovali avtobuse, vage, turbine in še marsikaj  drugega, kjer so se izučili mnogi kovinarji in mehaniki, bomo na strani Stareslike še pisali. Slik je dovolj, ustnih virov tudi, saj so Meletovi skozi preteklo obdobje vse to skrbno dokumentirali in shranjevali, ter nam tako omogočili, da lahko to delimo med bralce. Na koncu koncev sam mislim, da je to potrebno in da kaj takega ne sme še potoniti v pozabo.

Za konec pa še ta slika. Najbrž se bo marsikdo vprašal, kaj dela ta odsluženi avtobus v prispevku, kjer je govora o gasilski črpalki. To je bil Meletov avtobus Chevrolet, o katerem smo že pisali v prispevku 1927 Cerknica – Štelnga. S črpalko je pa povezan v tem, da jo je poganjal prav motor iz tega vozila, potem ko je tako končal svoje poslanstvo in je bil avtobus nevozen parkiran za Meletovo delavnico. Gre za bencinski motor s štirimi cilindri, prostornine 2.8 litra in močjo 35 konjskih sil.

Podatke sem uporabil iz originalnega KONTROLNEGA LISTA o prevzemu gasilske črpalke. Imena oseb iz komisije so razbrana iz lastnoročnih podpisov, zato se opravičujem, če sem kakšno ime navedel narobe, hkrati pa pozivam naše bralce, da nas v tem primeru popravijo.