Skip to content

1948 Cerknica – Na saneh

10. 02. 2015
tags:

140413862 Na deželi so bile sani do sredine 20. stoletja pozimi edino prevozno sredstvo, ki so ga imeli kmetje. Lahko si tudi najel sani s konjsko vprego in voznikom. Tako je bilo tudi na Štefan’ dan leta 1948, ko sta se moj stari oče Jakob Kranjc in moja teta Hermina Kranjc – Urbas peljala iz Cerknice v Bezuljak. Nista se peljala le na obisk k težko bolni hčeri oz. sestri Rezki, ki je nekaj dni prej rodila punčko, bila sta naprošena za krstna botra tej deklici.

Ta slika je tudi dokaz, kako se svet spreminja. Na sliki je Kržičeva hiša v Cerknici, ki je stala na levem bregu Cerkniščice poleg Hrenovega malna. Tam sta živela Tone Urbas in njegova žena Hermina z družino do šestdesetih let 20. stoletja, ko se je začela tovarna Brest širiti in so potrebovali več prostora. Urbasova družina si je morala zgraditi novo hišo in se izseliti. Pri zgornjih oknih manjka nekaj šip, ker je bilo po vojni težko dobiti šipe. Ob steni je vidna lesena opora za trto. Vrt je bil ograjen z ograjo iz “mužlerjev”.

Kot majhna punčka sem rada prihajala na obisk k teti Hermini, ker je imela na vrtu ob potoku račke, imela je tudi purane, ki pa sem se jih bala. Seveda je vedno našla v shrambi kakšen piškot ali bombon, ki jih takrat ni bilo v izobilju.

Bil je mrzel, sončen zimski dan, ko sta se stari oče in teta Hermina odpravila na pot. Ker pri Krajncavih v Cerknici niso imeli konj, so morali najeti sani s konjem in voznikom. Verjetno je bil to Mesojedcov gospodar. Spotoma so se ustavili v Begunjah, da je na sani prisedla babica Antonija Rode, ki je nesla dojenčka h krstu. Krst je prvi krščanski zakrament, ki ga sprejme otrok. Včasih so otroke nesli h krstu že dan ali dva po rojstvu. Umrljivost dojenčkov je bila včasih velika in so se bali, da bi otrok umrl kot pogan. Botri so imeli pomembno vlogo pri krstu, obljubili so, da bodo poskrbeli, da bo otrok katoliško vzgojen. Ker so bili botri večinoma bolj nerodni pri skrbi za otroka, je otroka do cerkve nesla babica. Sedaj nesejo (ali bolje peljejo) otroke h krstu, ko so stari že več mesecev, da je prisotna tudi otrokova mama. Ker sem bila krščena na dan sv. Štefana, so ata želeli, da mi dajo ime Štefka, moje starejše sestre pa so izbrale ime Marta z utemeljitvijo, da mi ne bodo spreminjali imena, ko bom odrasla, iz Štefke pa bi bila Štefa. Menda so me ata še kar nekaj časa klicali Štefka. Jaz sem kar zadovoljna z izbiro mojih sester.
140413862aStari oče Jakob Kranjc in teta Hermina sta bila toplo “zakmašno” oblečena, teta ima celo krznen plašč, kar je bila v tistih časih prava dragocenost – umetnega krzna še niso poznali. Čez noge imata debelo odejo, ki jo je voznik dobro zavil okrog nog. Sani so imele tapeciran zadnji sedež pa tudi voznikova klop je tapecirana.

Slovarček:

  • Štefan’ dan: praznik sv. Štefana, 26. december
  • mužlerji: zunanje deske, ki ostanejo pri rezanju hlodov
  • zakmašna obleka: boljša obleka za posebne priložnosti
  • pogan: ajd, nekrščen človek

Viri:

  • Marija Hren

Kraj: Cerknica
Datum:26. 12. 1948
Avtor:  verjetno Jakob Kranjc
Zbirka: Marta Hren
Skenirano: 13. 4. 2014
Oblika: fotografija

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: