1932 Notranjska – Slikovita in kremenita I.

Ilustrirani Slovenec je začel izhajati 25. decembra 1924 kot tedenska ilustrirana priloga Slovenca. Bil je zametek prve, s fotografijami ilustrirane revije, pri nas. Slovenec je bil tedaj edini časopis z ilustrirano prilogo. Bila je sestavljena le iz fotografij s podnapisi. Sčasoma so dodajali več spremnega besedila. Na zadnji strani je bil skoraj vedno malo daljši članek, ki je zaokrožil prilogo.

Fotografije so pokrivale vsa področja slovenskih znamenitosti kot tudi domačih in tujih dogodkov. Potopisi so bili praviloma kratki, največ pol strani. Objavljali so tudi reprodukcije domačih slikarjev. Po nekaj letih so začeli objavljati tudi križanke in uganke.

Fotografije so prispevali tako amaterski kot znani fotografi. Občasno je izšla tudi posebna izdaja Ilustriranega Slovenca (npr. ob 120-letnici Ilirije, gasilska številka, novomeška številka). Ilustrirani SLovenec je po svoji vsebini in tehnični dovršenosti tekmoval z največjimi svetovnimi listi. Bil je edini take vrste v Jugoslaviji. Zadnja številka je izšla 26. junija 1932, saj zaradi gospodarske krize niso želeli zvišati naročnin.

Avtor je sliko naslovil “začaran grad v Karlovici”. Ne glede na to, da poznam precej jamarjev, enega imam celo doma, si niti približno nisem predstavljala, da je Karlovica tako lepa. To je pač en požiralnik in to je to. Ampak o njenih lepotah je pisal že Pavel Kunaver, ki je dejal, da se ob njenem ravnem jezerskem dnu v sklani steni odpira njeno 12 metrov široko in nad 6 metrov visoko, temno žrelo. Že v davnih časih so skušali junaki prodreti v njeno čudovito podzemlje. Seveda ob suši. Pred prvo svetovno vojno je najdlje prodrl Viljem Putick, ki se je prepeljal čez pet podzemnih jezer. Hud prepih ga je prepričal, da je jama še velika in dolga. Ni se motil.

Takle pa je požiralnik Vodonos v suhem stanju. Tu so 27. septembra 2014 splavili tudi tradicionalnlni čoln drevak.

V njegovi okolici najdemo največ rastlin po imenu navadni sovec, ki je zanimiva zato, ker lahko raste tako v vodi kot na suhem in spada med ogrožene rastlinske vrste.

Sem sem vozila na kopanje sina in njegovega prijatelja, ko sta bila še osnovnošolska otroka. Pravzaprav sem ju vozila le eno poletje. Ko je jezero presahnilo, smo rekli “pa pejmo pogledat, kje smo se kopal”. Podelala sem se od strahu. Odsihmal sem vozila mulce na plavanje na Bloško jezero. Je malo dlje, je pa precej varneje.

Slovarček:

• odsihmal: od takrat

Viri:

• http://artfiks.wordpress.com/2014/0624/884
• Naš rod (1932/1933), letnik 4, številka3. URN:NBN:SI:DOC-7OKR437W from http://www.dlib.si

Kraj: Notranjska
Datum: 12. junij 1932
Avtor: vse slike je napravil Stanko Ribnikar iz Ljubljane
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 30. 1. 2015
Oblika: časopis