1938 Bloke – Singer šiviljski tečaj
Prodajalec šivalnih strojev Singer je nekje na Blokah organiziral tečaj šivanja. Moralo je biti v drugi polovici tridesetih let dvajsetega stoletja, ker je nekje na sliki tudi Marija Miklavčič, Šemetova z Velikega Vrha, rojena leta 1921. Žal nismo uspeli določiti, katera je.
Enaindvajset mladih žensk je na sliki, a ni mogoče reči, če so to samo tečajnice ali so med njimi tudi njihove učiteljice – zdijo se vse enako mlade in čedne. No, mogoče so tri ali štiri kak mesec starejše … Je učiteljica mogoče tista s prečko po sredi glave, ki sedi četrta z leve in je videti nekako bolj avtoritativna? Ona in še ena imata pred sabo kos blaga, na katerem je nekaj kot začeta strojna vezenina, noge pa sta tudi za slikanje položili na taco, ploščo za noge, od koder se poganja stroj.
Pred leti me je skoraj kap, ko sem v okolici Kečkemeta na Madžarskem videla skupino žensk v narodnih nošah, ki so za turiste na prav takšne starinske singerice vezle svoje čudovito pisane panonske vzorce; ni se mi sanjalo, da so bili tisti stroji že tako izpopolnjeni.
Nekatere tečajnice na sliki imajo okoli vratu šiviljski meter – da se ve kako in kaj. Pred njimi sta dva šivalna stroja, ena od tečajnic pa drži na kolenih plakat z napisom SINGER TEČAJ. Ti stroji so imeli poleg dobrega mehanizma tudi izredno lepo izdelane delovne mizice in litoželezne podstavke. Nekatere mizice so bile narejene tako, da se je glava stroja lahko pogreznila v spodnji del in je mizica služila za odlaganje ali okras, saj so bile politirane in včasih tudi zelo lepo okrašene, celo z intarzijami. Starejše singerice so imele še podolgovat zašiljen pomični čolniček z navitjem spodnje niti, pozneje pa so bili valjasti. Eno takšnih je imela moja mama, kupljeno pri Grabnarjevih v Podcerkvi, prej pa jo je imel neki Florjan in od nas je odšla k teti na Jezero …
Zdi se, da je za tečajnicami s senom obdet kozolec, postavljen z zidanimi stebri, mogoče vgrajen v skedenj. Dekleta so se za slikanje lepo oblekla in sfrizirala, naredila prijazen obraz in se celo spogledljivo nagnila druga k drugi kot tisti dve spredaj levo.
Opravljen šiviljski tečaj je bil za dekle kar pomembna pridobitev, še posebno če je imela tudi svoj šivalni stroj. Tudi na ženitovanjskem trgu je bila bolj zanimiva, saj je ženin lahko upal, da ne bo hodil raztrgan naokoli in bo pri hiši manj stroškov za mojškre in žnidarje. Če pa je ostala sama, je lahko upala, da si bo s šivanjem prislužila dodaten denar. Ena od tečajnic s slike, Šemetova Mima, ga je dobila v balo in pomenil ji je pravo bogastvo. Bil je znamke Köhler in pozneje ga je zapustila svoji hčeri. Gotovo bi še danes šival, če bi ga poganjale kakšne mlade nožice, menijo moški, vpleteni v to zgodbo …
V družini moje mame je bila izučena šivilja ena od starejših hčera, teta Reza, ki se je menda učila v Cerknici pri stricu Ivanu (se je pisal Turšič ali se mi samo zdi?). Od nje so se šivanja pozneje priučila tudi druga dekleta v družini. Dragoceni šivalni stroj, tudi znamke Singer kot ti na sliki, so po pripovedovanju tete Mice med italijansko ofenzivo na Poljanah uspeli skriti nekam v grmovje, pozneje pa se je selil s teto v Iga vas in ji služil, dokler je le mogla kaj šivati.
Slovarček:
- taca: tukaj plošča za noge pri šivalnem stroju; pladenj
- čolniček: tukaj sestavni del mehanizma šivalnega stroja
- mojškra: šivilja
- žnidar: krojač
Viri:
- Marija Miklič, Prezid, ustno, 2003
- Slavko Ožbolt, Markovec, ustno, 20015
Kraj: Bloke
Datum: okoli 1938
Avtor: neznan
Zbirka: Milena Ožbolt
Skenirano: 16. 4. 2015
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Meni se zdi da bi bila učiteljica oseba , ki stoji skrajno desno .
Višja, resna, lepo uštimana ,roke na hrbet in prijazno resen pogled.
Zgleda da je svoje učenke tečajnice cenila in se ni rinila v prvo vrsto oziroma v sredino kakor glavna in pomembna oseba.
To je samo moje videnje, ki je mogoče zmotno.
Najbrž imate prav. Jaz sem to gospo nekako spregledala – štela sem jo med tečajnice , “ki so kak mesec starejše”, ampak zdaj s emi zdi bolj verjetno, da je res ona poučevala druge…
Kar nekaj slik z bloškimi dekleti sem “obdelal” pa žal nobene ne spoznam. Po vsej verjetnosti pa je slika nastala ob polnem farovškem kozolcu. Ta je kot eden redkih na Blokah imel zidane kamnite “babe” in kar šest štantov dolžine.Tudi dvorana je bila ob njem tam, kjer je danes parkirišče ob župnišču.
Že ob prvem ogledu sem tudi jaz dal v ožji izbor ta kozolec.
Glede na zelo močne zidane “babe” je verjetno res, da je to kozolec, ki še danes stoji pod pokopališčem pri Fari-Nova vas.
Imenitno, da ste vsaj približno lahko ocenili lokacijo posnetka, če so nam že obrazi tečajnic izginili v nepovrat…
Neverjetno, kako delujejo Stare slike Cerknica: že po objavi slike šiviljskega tečaja smo izvedeli, da na njej ni Marije Miklavčič – očitno je obiskovala nek drug šiviljski tečaj – pač pa smo prepoznali vsaj eno tečajnico s te slike. Tretja z desne, ki sedi za šivalnim strojem s kosom blaga pred sabo, je Neža Božičeva z Velikega Vrha, soseda in vrstnica Marije Miklavčič… Sta si morda izmenjali sliki s tečaja za spomin?
France Kraševec , mizar v Novi vasi, mi je prinesel pokazat ravno tako sliko,ki jo ima za spomin na svojo mamo – druga z leve v prvi vrsti je Ivana Žurga – Bevcova iz Vel. vrha.Po vojni se je poročila s Kraševec Rafaelom-Storževim iz Studenca.Tudi France je spoznal Božičevo Nežo.
marija debevec martinjak
Na sliki šivilskega tečaja je moja mama Šabidrava Mima iz Vel.vrha , ki se je pred vojno poročila na Ulako sedi druga z desne na levi poleg nje je njena soseda Božičeva Neža na
desni njena prijateljica Šemetova MIma prav tako iz Vel. vrha , ki se je poročila v
Babno polje.
Najlepša hvala! Sem pa res vesela, da smo našli tudi Šemetovo Mimo, mojo taščo! Zdaj bom lahko povedala vsem njenim, katera je. Torej sedijo tri sosede z Velikega Vrha skupaj. Veste mogoče še kakšne druge podrobnosti s tega tečaja?