Skip to content

1936 Begunje – Sadjarji

29. 05. 2015

121204296 Člani Sadjarskega in vrtnarskega društva Begunje pri Cerknici so se zadovoljni postavili na ogled pred svojo veliko pridobitvijo – sušilnico sadja. Sušilnico so zgradili na koncu vasi ob poti na Cemarovnik.

Sušilnice sadja se dobro spomnita Anica Obreza, roj. Debevec – Gornja Krajnča iz Begunj in njen mož Ivan Obreza – Špolarjev iz Selščka. Oba sta kot otroka vozila sadje v to sušilnico. Glavni vhod v stavbo so bila vrata na levi strani. Za oknom na levi strani je bilo skladišče – orodjarna, tam so imeli mlin za sadje, prešo in kotel za žganjekuho. Pod dimnikom na desni strani je bilo tako veliko kurišče za sušilno peč, da so lahko kurili s klaftrskimi poleni. V peči je bilo 2-krat po 6 les, precej velikih, dolgih približno 150 cm. Lese so imele lesen okvir, za dno pa kovinsko mrežo. Lese so bile nameščene na verigah, da jih so brez težav navpično premikali v peči in sveže sadje stresali na spodnjo leso. Na eno leso so lahko dali sušiti en mernik sadja. Sušili so jabolka, narezana na krhlje – škundre, hruške – medne moštarice, rjavke in češplje. Suho sadje je bilo pomemben del prehrane, ki je bilo lahko shranjeno več mesecev.

Otroci iz bližnjih hiš so šli radi ležat na veliko peč, ki je bila prijetno topla in so se tam igrali.

Po vaseh so imeli, zlasti veliki kmetje, manjše sušilnice sadja. Uporabljali so jih tudi za sušenje lanu. To so bile manjše zgradbe, ki so bile postavljene na samem, da so omejili možnost večjega požara, če so v sušilnici preveč zakurili in je zgorela. Na Menišiji smo jim rekli pajšt∂be.

Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Dravsko banovino je bilo ustanovljeno leta 1930 v Ljubljani. Ni znano, kdaj so v Begunjah ustanovili podružnico. V Arhivu Republike Slovenije sem našla le datum ustanovitve matičnega društva v Ljubljani in Prepis zapisnika rednega občnega zbora podružnice v Begunjah, ki je bil 31. 12. 1939 ob treh popoldne in se ga je udeležilo 26 članov. Po zapisu žandarmerije iz Cerknice je shod potekal mirno. Tedaj so bili izvoljeni novi člani odbora in sicer:

  • predsednik Ivan Petrič, Selšček 29 – Bebrov,
  • podpredsednik Franc Meden, Begunje 40 – Dolnji Malenski,
  • tajnik Tone Cimperman, Topol 24 – Anžkov,
  • blagajnik Ludvik Urbas, Bezuljak 1 – Urbanov,
  • orodjar Ludvik Škrlj, Begunje 93 – Blažov z Ledine,
  • odborniki:
    • Marija Kranjc, Dobec 11 – Krajnča,
    • Janez Stražiščar, Kožljek 13 – Dolnji Pavlov,
    • Jože Brancelj, Bezuljak 10 – Podražev,
    • Anton Lovko in Ivana Lovko, Begunje 32 – Jernejča,
    • Ivan Korošec, Dobec 6 – Gornji Fžnarjov,
    • Meden Marija, Kožljek 11.

Za pospeševanje sadjarstva na Menišiji si je zelo prizadeval Ivan Petrič, ki je bil, po pripovedovanju, tudi dalj časa predsednik društva. Drugi zelo zaslužni mož za pospeševanje sadjarstva je bil učitelj in ravnatelj šole v Begunjah, gospod Grdol, ki je prihajal k sadjarjem tudi na dom, da jim je svetoval na terenu.

Marija Hren iz Bezuljaka se spomni učiteljevega obiska doma, pri Kovačevih. Učitelj Grdol je z družino odšel v Notranje Gorice leta 1937. Iz tega podatka lahko sklepamo, da so begunjsko podružnico Sadjarskega društva ustanovili v zgodnjih tridesetih letih in že kmalu zgradili moderno sušilnico sadja. Člani Sadjarskega društva so imeli prednost pri uporabi sušilnice in orodja. Koliko časa je kdo lahko sušil, je bilo odvisno od deleža, ki ga je vložil pri gradnji sadne sušilnice. Zelo natančno so vodili knjigo uporabnikov. Sušilnica je delovala do vojne, kasneje je propadla. V zgodnjih petdesetih letih so zgradbo porušili ali razgradili, gradbeni material so porabili za druge stavbe.

Manjšo sušilnico sadja so kasneje zgradili tudi v Bezuljaku.

121204296-001

Stojijo zadaj z leve:

  1. ____ ____,
  2. ____ ____,
  3. Jože Hren – Kovačev iz Bezuljaka,
  4. ____ ____,
  5. Janez Meden s Kožljeka.

Srednja vrsta z leve:

  1. Janko Švigelj – Markotov iz Selščka,
  2. Tone Cimperman – Anžkov iz Topola (bil je občinski tajnik),
  3. ____ ____
  4. ____ ____.

Sedijo z leve:

  1. ____ ____,
  2. ____ Debevec – Gorenji Krajnč ata iz Begunj,
  3. ____ ____ ,
  4. ____ ____,
  5. ____ Kravanja – Kravajnetova gospa iz Begunj,
  6. France Meden – Dolnji Malenski,
  7. Ivan Petrič – Bebrov iz Selščka
121204296-002

Stojijo zadaj z leve:

  1. ____ Debevec – Boštjanov iz Bezuljaka,
  2. Franc Debevec – Krajnč iz Begunj,
  3. Pepe Švigelj – Mivč iz Selščka,
  4. ____ ____.

Srednja vrsta z leve:

  1. ____ ____,
  2. Janez Bonač,
  3. ____ ____.

Sedijo z leve:

  1. učitelj Grdol,
  2. Anica Rajčević – Žitnikova iz Selščka,
  3. ____ ____,
  4. Tone Debevec – Janezov iz Begunj,
  5. ____ ____,
  6. Jože Brezec – Čejdnikov iz Bezuljaka.
Moj brat Slavko Hren je povedal, da so šli z učiteljem Otrinom pri uri risanja v petem razredu risat to sušilnico sadja. Ker je bila zgrajena enostavno, so se učili pravilno risati zgradbo v perspektivi.

Slovarček:

  • klaftra: metrsko poleno
  • mernik: votla mera, približno 25 litrov; tudi lesena posoda, podobna škafu, ki drži 25 litrov

Viri:

  • Anica Obreza, roj Debevec iz Selščka
  • Ivan Obreza, Selšček
  • Mima in Jože Meden iz Begunj
  • Marija Hren

Kraj: Begunje
Datum: 1936
Avtor: neznan
Zbirka: Valentina Brezec
Skenirano: 4. 12. 2012
Oblika: fotografija

Advertisements
2 komentarja leave one →
  1. karmen raljevič permalink
    6. 12. 2015 20:00

    Pod številko 13, sedi v prvi vrsti moj stari ata Ludvik Škerlj (Blažev iz Ledine) Tako, da lahko dopolnite pripis pri sliki.

Trackbacks

  1. 1906 Begunje – Šolska kronika (4) | Stare slike

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: