1936 Begunje – Sadjarji

 Člani Sadjarskega in vrtnarskega društva Begunje pri Cerknici so se zadovoljni postavili na ogled pred svojo veliko pridobitvijo – sušilnico sadja. Sušilnico so zgradili na koncu vasi ob poti na Cemarovnik.

Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Dravsko banovino je bilo ustanovljeno leta 1930 v Ljubljani. Ni znano, kdaj so v Begunjah ustanovili podružnico. V Arhivu Republike Slovenije sem našla le datum ustanovitve matičnega društva v Ljubljani in Prepis zapisnika rednega občnega zbora podružnice v Begunjah, ki je bil 31. 12. 1939 ob treh popoldne in se ga je udeležilo 26 članov. Po zapisu žandarmerije iz Cerknice je shod potekal mirno. Tedaj so bili izvoljeni novi člani odbora in sicer:

• predsednik Ivan Petrič, Selšček 29 – Bebrov,
• podpredsednik Franc Meden, Begunje 40 – Dolnji Malenski,
• tajnik Tone Cimperman, Topol 24 – Anžkov,
• blagajnik Ludvik Urbas, Bezuljak 1 – Urbanov,
• orodjar Ludvik Škrlj, Begunje 93 – Blažov z Ledine,
• odborniki:
  • Marija Kranjc, Dobec 11 – Krajnča,
  • Janez Stražiščar, Kožljek 13 – Dolnji Pavlov,
  • Jože Brancelj, Bezuljak 10 – Podražev,
  • Anton Lovko in Ivana Lovko, Begunje 32 – Jernejča,
  • Ivan Korošec, Dobec 6 – Gornji Fžnarjov,
  • Meden Marija, Kožljek 11.

Za pospeševanje sadjarstva na Menišiji si je zelo prizadeval Ivan Petrič, ki je bil, po pripovedovanju, tudi dalj časa predsednik društva. Drugi zelo zaslužni mož za pospeševanje sadjarstva je bil učitelj in ravnatelj šole v Begunjah, gospod Grdol, ki je prihajal k sadjarjem tudi na dom, da jim je svetoval na terenu.

Marija Hren iz Bezuljaka se spomni učiteljevega obiska doma, pri Kovačevih. Učitelj Grdol je z družino odšel v Notranje Gorice leta 1937. Iz tega podatka lahko sklepamo, da so begunjsko podružnico Sadjarskega društva ustanovili v zgodnjih tridesetih letih in že kmalu zgradili moderno sušilnico sadja. Člani Sadjarskega društva so imeli prednost pri uporabi sušilnice in orodja. Koliko časa je kdo lahko sušil, je bilo odvisno od deleža, ki ga je vložil pri gradnji sadne sušilnice. Zelo natančno so vodili knjigo uporabnikov. Sušilnica je delovala do vojne, kasneje je propadla. V zgodnjih petdesetih letih so zgradbo porušili ali razgradili, gradbeni material so porabili za druge stavbe.

Manjšo sušilnico sadja so kasneje zgradili tudi v Bezuljaku.

Stojijo zadaj z leve:

1. ____ ____,
2. ____ ____,
3. Jože Hren – Kovačev iz Bezuljaka,
4. ____ ____,
5. Janez Meden s Kožljeka.

Srednja vrsta z leve:

6. Janko Švigelj – Markotov iz Selščka,
7. Tone Cimperman – Anžkov iz Topola (bil je občinski tajnik),
8. ____ ____
9. ____ ____.

Sedijo z leve:

10. ____ ____,
11. ____ Debevec – Gorenji Krajnč ata iz Begunj,
12. ____ ____ ,
13. ____ ____,
14. ____ Kravanja – Kravajnetova gospa iz Begunj,
15. France Meden – Dolnji Malenski,
16. Ivan Petrič – Bebrov iz Selščka

Stojijo zadaj z leve:

17. ____ Debevec – Boštjanov iz Bezuljaka,
18. Franc Debevec – Krajnč iz Begunj,
19. Pepe Švigelj – Mivč iz Selščka,
20. ____ ____.

Srednja vrsta z leve:

21. ____ ____,
22. Janez Bonač,
23. ____ ____.

Sedijo z leve:

24. učitelj Grdol,
25. Anica Rajčević – Žitnikova iz Selščka,
26. ____ ____,
27. Tone Debevec – Janezov iz Begunj,
28. ____ ____,
29. Jože Brezec – Čejdnikov iz Bezuljaka.

Moj brat Slavko Hren je povedal, da so šli z učiteljem Otrinom pri uri risanja v petem razredu risat to sušilnico sadja. Ker je bila zgrajena enostavno, so se učili pravilno risati zgradbo v perspektivi.

Slovarček:

• klaftra: metrsko poleno
• mernik: votla mera, približno 25 litrov; tudi lesena posoda, podobna škafu, ki drži 25 litrov

Viri:

• Anica Obreza, roj Debevec iz Selščka
• Ivan Obreza, Selšček
• Mima in Jože Meden iz Begunj
• Marija Hren

Kraj: Begunje
Datum: 1936
Avtor: neznan
Zbirka: Valentina Brezec
Skenirano: 4. 12. 2012
Oblika: fotografija