1954 Babno Polje – Na krclih pred hišo

Babno Polje, Bukovica, okoli leta 1954. Ožbolt Franc in Marija, otroci Slavko, France, Olga in starejša ženska, ki si je ruto razvezala in jo le rahlo položila na glavo – najbrž ženina teta z Blok. Je bilo že vroče? Jablana nad njimi, ki se je nekaj let pozneje posušila, je tokrat ravno zacvetela. Še eno dete sedi na deblu pod nadstreškom. Kateri je pa ta? Mogoče Jožek? Ali pa kakšen sosedov? Ali pa je pri starših spredaj Janez, za hišo pa Slavko, ki se nemara kuja ali se igra z nečim svetlim v naročju? Težko je kaj zanesljivega reči, ko je toliko izbire …

Sedijo na posekanem macesnu, ki je rasel za hišo in čez leto šumel uspavanke pod oknom? Bodo iz teh krclov dali narediti nova okna, saj stara komaj še kaj zaležejo, ali pa so sedli na čisto navade hlode, ki jih je gospodar privlekel iz gozda, da bi jih prodal? Hiša že dolgo ni bila popravljena, saj so na podstrešju še vedno predalčniki, ki so skoraj sto let nazaj služili pošti in trgovini, še preden je stavbo kupil ded Ivan Ožbolt, doma od Kranjcev. Dvanajst let je bil v vojski, potem se je oženil, kupil hišo in naredil štierno. Pa enajst otrok.

V tistem času je nekoč volk napadel edino kozo, ki so jo imeli. Pastirček je bil priseben, kozo je skušal rešiti, pa jo je vlekel k sebi na enem koncu, volk pa na drugem. Kar nekaj časa sta se tako cukala in nazadnje je volk odnehal. A koza je bila preveč poškodovana in morali so jo zaklati. Takrat je ded gospodarja na sliki sedel na pragu in jokal od hudega. Sosed Frane Šimanov, ki je imel polno štalo živine, se mu je posmehnil: ” Jevan, pa vendej naboš za ano kazo juokou!?” (Ivan, pa menda ne boš za eno kozo jokal?). Ivan mu je ogorčeno vrgel nazaj: “Tudi ti bi, če bi imel samo eno kozo za vse! Zdaj ti ni treba, ko imaš vsega dovolj!”

Ivanov vnuk na sliki, možak v klobuku, značilno po Ožboltovo posajenem na glavo, ni veliko na boljšem od njega: od vojne si še niso opomogli, zaslužka ni, hiša pušča na vseh koncih in krajih. Če bo po sreči, bodo vsaj okna zamenjali, da jim ne bo snega nanašalo v hišo kot prejšnjo zimo, ko so volkovi tulili na Debelem hribu. Včasih ga namete malodane do strehe … Samo da bi bil mir … teta pride popazit na otroke, da z ženo lahko mirneje delata, ali tudi za ves mesec kadar se rodi nov otrok … zelo skromno živijo – a pravijo, da bo kmalu bolje …

Slovarček:

• krcel, krcli: hlod, hlodi
• štierna: vodnjak

Viri:

• Slavko Ožbolt, Markocev, ustno, april 2015

Kraj: Babno Polje, Bukovica
Datum: okoli 1956
Avtor: neznan
Zbirka: Jože Ožbolt
Skenirano: 16. 4. 2015
Oblika: fotografija