Skip to content

1956 Unec – Krava

3. 06. 2015
tags:

scan0003Na sliki je Ivanka Mikuž, Jožefova mama, ki je v letu 1956 dobila nagrado za najlepšo in najboljšo kravo na sejmu, ki je bil na Uncu. Ni naključje, da smo našo prvo kravo kupili prav pri njih. Ivankin sin Janez je naši mami rekel: “Boljše ne boš dobila!” In imel je prav. Skrajno desno, z rokama v žepih, pa je Stane Klepej.

Letnico sva z Ivankino vnukinjo “uganili”.

En dan sem prišla iz šole domov, ata je sedel za mizo in bral časopis. Vprašala sem, kjer je mama.”Kravo je šla kupit.”
“Pa ja!”

In sem se odpravila pogledat, če je na njivi, ker tam je bila vedno najraje. Pa je ni bilo. Grem dol po vrtu in gledam na ta dolgo njivo in okrog grma se prikaže nekaj v plavi halji z rdečo ruto na glavi. V desni roki ima palčko, v levi roki pa štrik. Potem pa se izza grma pokaže še tisto, kar je bilo na štriku privezano. Krava! Pa to ni bil hec. Hec je bil, ko je kravo prvič pasla. Jo je privezala k češpi na vrtu in šla. Od češpe gor so pa tako lepe rože rasle, da so jih ženske iz pol vasi hodile občudovat. Kar naenkrat se je krava znašla v tistih rožcah. Al je hitela, so bile kot desert zanjo. In ko je mama to videla, je skušala kravo ujet. Naprej je bilo pa kot v risanki. Krava po svoje, mama s palčko za njo in potem je začela krava še skakat kot bikec Ferdinand pa je pocoklala še tisto, kar ni požrla. Po tem nismo krave več pasli. Je bilo pa zanimivo poslušat, ja poslušat, ne gledat, kako je kravo molzla. Predvsem poleti, ko so muhe tečnarle in je Siva (krava) z repom opletala. Pa je bilo iz štale slišat: “Siva! Siva daj mir!” Potem je bilo pa nekaj časa vse tiho, ker ji je s špagco privezala rep k nogi. Muhe so še vedno tečnarile in ker Siva ni mogla več z repom migat, je pa ritala.

Enkrat je pa naša mama šla na izlet. Prišla je ura, ko je bilo treba kravo pomolsti. Ata in stric sta samoupravno sklenila, da naj jo kar jaz. Pa sem šla. Saj stala je pri miru. Se ji je čudno zdelo, da sem jaz v štali. Vlekla sem za tiste seske, priteklo ni pa nič. Samo krava me je gledala debelo kot krava. Potem je poskušal še stric. Se je štelo, da je s kmetije doma. Da je to kmetijo zapustil pred več kot štiridesetimi leti, pa ni omembe vredno. Njemu je pa le nekaj priteklo. Najbrž je krava obupala nad nami in je kar sama pipco odprla. Potem je pa, na srečo, prišla mama in mleko je teklo kot iz gasilske brizgalne. Od takrat domači, razen mame, nismo več molzli. Je bilo škoda kravo mučiti. Mama se je zmenila z Jožefovo mamo ta mlado gospe na sliki), da je pri nas pomolzla, če mame ni bilo doma, naša mama je pa pri njih pomolzla, če je Jožefova mama kam šla.

Kraj: Unec
Datum: 1956
Avtor: neznan
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 21.4. 2015
Oblika: kopija fotografije

Dodajte komentar

%d bloggers like this: