1956 Unec – Živinska razstava

Zadružništvo ima na Uncu kar dolgo tradicijo. Tako so Unčani sami ali v sodelovanju z Rakekom ustanovili številne zadruge.

• Po maši v nedeljo, 19. julija 1931, so na Uncu ustanovili Pašno in gozdarsko zadrugo in 20. julija 1931 so šli Ivan Puntar – Štacnar, Majerjev Tone, Malnar, Špelnik in Hlad na sodnijo registrirat podpise za zadrugo.
• 2. januarja 1934 so na Uncu ustanovili kmetijsko društvo, ki so jo potem preoblikovali v zadrugo. Tako so v februarju 1934 organizirali prodajno zadrugo in 7. februarja pripeljali v skladišče pri Škulju prvo moko. Svoje trgovine so imeli na Uncu in Rakeku. Trgovci so zaradi konkurence pihali od jeze. V kriznih časih so namreč kmetje na veliko organizirali nabavno-prodajne zadruge, kjer so člani zadruge pridobili cenejše izdelke in blago, ki so ga potrebovali. Trgovini sta kar uspešno delovali, več težav pa so imeli z ustanavljanjem in poslovanjem zadružne mesnice. S prodajo mesa je nabavno-prodajna zadruga pričela v mesnici Bučar na Rakeku 17. novembra 1934, vendar so že na začetku naslednjega leta s to dejavnostjo prenehali. Po petletnem delovanju so 28. aprila 1940, zaradi nezvestobe članov in zajedanja ukinili poslovalnice in 2. in 5. maja predali blago Mariji Ule, ki je odprla privatno trgovino. Kaže pa, da so vojne razmere spet spodbudile delovanje zadruge, saj poslovna poročila za medvojno delovanje zadruge, ki ji je ob začetku vojne uspelo rešiti vse premoženje in pomembnejše knjige in zapiske, kažejo tako. Nabavno-prodajna zadruga je tako poslovala v omejenem obsegu zaradi težav pri dobavi blaga in omejitvam prometa tudi v letu 1942 in 1943.
• 4. marca 1934 je bil v šoli na Uncu še ustanovni občni zbor Živinorejske zadruge.
• Februarja 1939 je bila na Rakeku ustanovljena Lesna zadruga z namenom, da od svojih članov prevzema les, ga predeluje in čim bolje unovči.
• Leta 1930 je bila na Rakeku ustanovljena Zadruga nakladalcev in razkladalcev lesa.
• Po drugi svetovni vojni so na področju preskrbe prebivalstva najprej delovale NAPROZA (nabavno prodajne zadruge; leta 1946 je bil ustanovljen kmetijski odbor Naproze v Ševarjevi hiši na Rakeku), in to nekaj časa še z delujočimi zasebnimi trgovinami (te so bile nato ukinjene).
• Kmetijska zadruga Unec je začela poslovati 25. februarja 1948 v nacionalizirani hiši sinov generala Maistra, tu je ostala vse do leta 1950, ko so pisarne in trgovino preselili v novi zadružni dom. V Maistrovem hlevu so bili prvi zadružni konji, pod ostrešjem pa krma in zadružni kmetijski stroji iz nekdanje Jugoslavije. Zadruga je imela tudi svojo ekonomijo v nacionaliziranih prostorih Matičiča v Novi vasi.

  Kmetijska zadruga Unec je bila zelo aktivna, ukvarjala se je z odkupom živine, lesa, lesenih obročev, imela je hranilno-kreditno službo, na ekonomiji se je ukvarjala z rejo prašičev, piščancev, pitanjem govedi, imela je trgovino, mesnice, gostinstvo, v času, ko je bila omejena obrtna dejavnost posameznikov je imela pleskarje, zidarje, tesarje, mizarje …

  Imela je tudi kmetijsko pospeševalno službo in v tem okviru je gotovo bila tudi razstava in ocenjevanje živine na Uncu.

Žal je posnetek premalo oster in mi ni uspelo prepoznati posameznih oseb. Mogoče jih bo kdo le prepoznal.

Živinče se na ogled pred ocenjevalno komisijo postavi.

Možje, naslonjeni na ograji, spremljajo ocenjevanje živine.

Žal manjkajo osnovni podatki, leto, koliko živine je bilo na razstavi, kdo so osebe na sliki.

Viri:

• Ivan Puntar Štacnar. 2009. Moje delo, doživetja in pogledi. Dnevnik 1923-1943. Založništvo Jutro. 568 s.
• Franc Perko. 2008. Vasi v objemu železnice. Založništvo Jutro. 496 s.

Kraj: Unec
Datum: po moji oceni leta 1956
Avtor: neznan
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 13. 12. 2017
Oblika: fotografija