Skip to content

1937 Planina – Vesele praznike

24. 12. 2015

150119272V decembru, desetem mesecu pred koledarsko reformo Julija Cezarja, kateremu je kocka padla, so obhajali Rimljani celo vrsto praznikov: favnalije, konzualije, larentinalije.

Najpomembnejši pa je bil praznik v čast bogu Saturnu, imenovan saturnalije. Na dan 17. decembra so prihajale trume pred Saturnovo svetišče, kjer so imeli javne pojedine. Najbolj prikupna je bila navada, da so smeli na ta dan sužnji sedeti za isto mizo s svojimi gospodarji in so jim smeli nekaznovano povedati vso resnico in si tako vsaj malo olajšati srce. To pogrešamo še dan današnji.

Pod vplivom Mitrovega kulta so po vsem rimskem cesarstvu 25. decembra obhajali, z vsem pripadajočim razkošjem, zimski kres, prerod božanstva svetlobe. Prižigali so luči in kurili kresove. Proti koncu prve polovice četrtega stoletja pa rimski koledar že navaja 25. december kot dan Kristusovega rojstva. Kako je do tega prišlo (baje) pa sem pred kratkim prebrala v Nedelu. Isaac Asimov, ki ni bil »kar neki« ampak resen znanstvenik, je izračunal, da je bil Jezus rojen štiri do osem let “pred svojim rojstvom”. To se pravi v času Heroda, ki je – po našem koledarju – umrl štiri leta pred našim štetjem. S tem bi se kar strinjala. Saj se spomnite iz svetega pisma, da je dal pobiti vse novorojene fantiče. Zakaj bi jih pobijal štiri leta pred Kristusovim rojstvom? Torej se je Kristus res rodil leta 4 pred Kristusom. Pred tem je bil božič praznik, ki so ga počastili večkrat na leto. 25. december pa je za božič določil papež Julij I.. Menda zato, ker je bil ta dan za pogane dan vrnitve sonca, prebrisani papež pa je hotel tako počasi izpodriniti poganski praznik in ustoličiti katoliški božič. Kar mu je v celoti uspelo.

Želim vam vesele praznike in vam podarjam eno kitico iz pesmi Françoisa Villona z naslovom Balada o pregovorih (Ballade des Proverbes, 1458; prevedel Janez Menart). Čeprav je stara, še vedno drži.

Kdor govori preveč, se sam izda.
V deveto vas se dober glas glasi.
Kdor rad obljublja, ta bolj malo da.
Kdor dolgo prosi, slednjič le dobi.
Čim dražja stvar je, bolj jo svet želi.
Kdor res želi si kaj, doseže vse.
Kar zlahka se dobi, vabljivo ni.
Kdor dolgo trka, temu se odpre.

Pa srečno novo leto!

150119272z Lično napisana voščilna razglednica, na kateri je, zanimivo, naveden celo datum, kar je vedno v veliko pomoč.

Slovarček:

  • Mitra: Bogovi so iz skale ustvarili polboga Mitro. Dejali so mu, da če hoče biti Bog, mora ustvariti življenje. To pa je lahko ustvaril le tako, da je zaklal bika. Bogove je ubogal in iz vsake kaplje krvi so nastajale nove in nove živali in nazadnje tudi človek. In tako je Mitra postal Bog Svetlobe.
  • favnalije: slavja v čast Favna, starega italskega boga narave, zavetnika kmetov in poljedelstva
  • konzualije: v starem Rimu praznik z nizom konjeniških iger, ki so trajale nekaj dni
  • larentinalije: Larentina je bila rimska boginja smrti, slavja – larentinalije – njej na čast so jih prirejali 23. decembra
  • saturnalije: slavnosti v čast Staturna, starega italskega boga setve

Viri:

Kraj: Planina pri Rakeku
Datum: 22. december 1937
Avtor: neznan
Zbirka: Tončka Jernejčič
Skenirano: 19. 1. 2015
Oblika: voščilnica

Advertisements
2 komentarja leave one →
  1. Irena Kolarič permalink
    24. 12. 2015 11:30

    HVALA

  2. 24. 12. 2015 13:26

    Tudi tebi, Ivanka! Veselim se že tvojih prispevkov v naslednjem letu 🙂

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: