Skip to content

1955 Trst – Z mamo prvič v Trstu

10. 01. 2016

151214322-001Moja najstarejša slika, ki sem jo v albumu od doma iz Rodika prinesla na Bloke, sega v pomlad 1955. Jeseni, leto pred tem se je končala t. im. tržaška kriza. Svobodno tržaško ozemlje je bilo ukinjeno, postavljena je bila meja med Italijo in Jugoslavijo. Naša družina je imela po očetovi strani v Trstu kar nekaj sorodstva in z mamo sva se odpravili na moj prvi obisk k njim.

Rodik je vas na robu Brkinov, oddaljen 4 km od slovensko-italijanske meje in 15 km od središča Trsta. V rajnki Avstriji je spadal v kronsko deželo Avstrijsko primorje, po 1. svetovni vojni v Julijsko krajino Kraljevine Italije in po drugi svetovni vojni v Okraj Koper LRS oz. Jugoslavijo.Bil je velikonočni čas. Z mamo Olgo sva se odpravili na pot z vlakom najprej od Rodika do Kozine in nato z vlakom iz Kozine do Trsta po progi v dolini Glinščice, ki se je imenovala tudi proga vseh svetih. Postaje na tej progi so bile: Hrpelje-Kozina, Sv. Elija, Sv. Anton, Sv. Ivan, Sv. Ana in Sv. Andrej. Ta proga je bila zgrajena leta 1887, kot odcep deset let prej zgrajene proge Divača-Pula.

V Trst sva z mamo nesli nekaj jajc, kokoš in najbrž kakšno skrito slivovko. Očetov stric po njegovi materi, ki sva ga obiskali, je stanoval na Via delle Settefontane in imel poitalijančeno ime Giuseppe Balbi (Jožef Babič). Srečanje po dolgem času je trajalo nekaj dni. Mama ga je poleg drugega izkoristila tudi za najino prvo slikanje. Postavili so naju pred neko trgovino z znanim reklamnim napisom STOCK Liquori 1884 in na drugi strani vrat z reklamo za Coca Colo, da se je vedelo, da sva se slikali v Trstu. Pri nas v Rodiku so takrat po hišah in cerkvenem zidu še kraljevali napisi: “Napred Dalmatinci, osvetite Istru!”, “Tujega nočemo, svojega ne damo!”, “Tukaj je Jugoslavija!”, ki so spominjali na čas osvobajanja Istre in Trsta ter na čas ravno končane tržaške krize.

151214322-002Za slikanje so me sorodniki obleki v oblekico, plašček, obuli dokolenke in čevlje. Na kratko postrižene lase mi je mama že doma pripela belo mašno. Tako odpravljena sem bila videti bolj po tržaško. Tržaški otroci so se za Veliko noč prvič obuli v dokolenke, kar je kazalo na prihod pomladi. Takrat 43-letna mama je bila v resnem temnem plašču, s torbico in šalom okrog vratu.

Tudi domov sva se odpeljali z vlakom. Danes proge Kozina – Trst ni več. Leta 1958 so jo ukinili in leta 1966 pobrali tračnice. Po trasi te proge je speljana lepa sprehajalno- kolesarska steza. Lani sem, po 60. letih od moje prve vožnje z vlakom, to traso prehodila peš.

Prispevek je napisala: Irena Mazij roj. Počkaj.
Slovarček:

  • osvetite: maščujte

Viri:

  • Vitomir Počkaj, Rodik

Kraj: Trst
Datum: 1955
Avtor: neznan
Zbirka: Irena Mazij
Skenirano: 14. 12. 2015
Oblika: fotografija

Advertisements

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: