Skip to content

1933 Rakek – Elektrika

3. 02. 2016

P1060018V avgustu leta 1933 je bila na Rakeku slovesna otvoritev električne napeljave, ki sta se je udeležila tudi ban Dravske banovine dr. Drago Marušič in narodni poslanec logaškega sreza dr. Repe. Na Rakeku je zasvetila prva električna luč 14. avgusta 1933. Ker je bil Rakek obmejna postaja, se je po prizadevanju gospodarskega odbora upravne občine in ustreznih uradov za elektrifikacijo zavzela Kraljeva banska uprava in pripomogla, da smo dobili električno napeljavo iz elektrarne v Žireh. Napeljavo so opravile Kranjske deželne elektrarne. Občina Rakek je za napeljavo daljnovoda prispevala 250.000 din.

Tedaj je tudi v našo hišo prišla svetloba ob temnih večerih in vgradili so štekar (stikalo) za prižiganje in ugašanje le-te. Na sliki je prav tisti prvi, ki je še danes v veži in odlično služi svojemu namenu.

KDE so leta 1933 največ dela napravile na Notranjskem. Zgradile so vod za napetost 20 kV od Vrhnike mimo Logatca, prek Rakeka do Cerknice v dolžini 32 km. Na Vrhniki so pri Lenarčičevi opekarni postavile zvezno transformatorsko postajo, ki je povezovala novi daljnovod z daljnovodom za 10 kV iz HE Žiri, kasneje pa še z vodom za 20 kV iz Črnuč. Na notranjski daljnovod so se priključili obstoječi omrežji v Gorenjem in Dolenjem Logatcu, Ivanjem selu, Uncu, Rakeku ter še obstoječe omrežje v Cerknici (11. novembra 1933), ki so ga KDE prevzele skupaj s tamkajšnjo zadružno elektrarnico. Priključile pa so še kretnice na železniški postaji na Rakeku in vodovod v Podskrajniku. Transformatorske postaje so postavili v Dolenjem Logatcu, Gorenjem Logatcu, Ivanjem selu in Cerknici. Z notranjskim daljnovodom se je precej izboljšala izraba HE Žiri.HE Žiri, elektrarna Električne in gospodarske družbe z o. z. v Žireh, prišla v posest KDE. Družba je bila na robu propada, saj je imela leta 1928 11,5 milijona dinarjev dolgov. Banovina je tega leta prevzela jamstvo za 3 milijone dinarjev novega posojila, ki je bilo potrebno za obnovitev’ elektrarne po poškodbah zaradi treh uničujočih povodnji v letih 1926 in 1927, obenem pa dobila elektrarno v upravo. Kupila jo je leta 1933 na javni dražbi. Elektrarno so zgradili leta 1925. Njene stroje so nabavili pri podjetju J. M. Voith St. Polten, pri Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani ter pri AEG in Elin d. d. Imela je dve turbini po 300 KM in 218 KM ter dva generatorja po 250 kVA in 165 kVA, 3300 V, vrt. 50 period. Izrabljala je 22 m vodnega padca poljanske Sore v Fužinah pri Žireh. Voda je tekla po 950 m dolgem lesenem vodu (leta 1935 so ga obnovili). Vodne razmere niso bile najbolj ugodne, znašale so 0,75 do 2,47 m3 na sekundo. S polno zmogljivostjo je mogla obratovati le približno 7 mesecev na leto. Letno je mogla proizvesti od 2 do 2,5 milijonov kWh. Ob prevzemu je imela 25 km vodov visoke napetosti (10 kV) in 25,5 km vodov nizke napetosti ter 6 transformatorskih postaj. Mogla je proizvesti več električnega toka, kot ga je mogel porabiti njen okoliš v Žireh z okolico, Vrhnika in kraji med Cerknico ter Rakekom. Njeni potrošniki so letno potrebovali le kakih 190.000 kWh. Zato je bila nujna povezava z drugim omrežjem KDE, s katerim so jo povezali leta 1935 z dograditvijo daljnovoda za napetost 20 kV med Črnučami in Vrhniko. Ta povezava ji je povečala možnosti za racionalnejšo izrabo zmogljivosti. V začetku meseca avgusta leta 1944 so partizani elektrarno onesposobili.

KDE so si pridobile tudi več manjših elektrarn, ki so jih imele za rezervo ali pa so jih opustile. Taka je bila Zadružna elektrarna v Cerknici, r. z. z o. z., ki je prišla v posest KDE sredi novembra 1953. Zgradili so jo leta 1927. Leta 1930 je proizvedla 20.000 kWh. Ob prevzemu je imela 2,5 km omrežja v Cerknici. Dve leti so jo KDE imele v rezervi, potem pa so jo opustile.

Ko je moj sin hodil v osmi razred, so ga kar naprej spraševali, v katero šolo bo šel po končani osnovni šoli. Ko se je tega že malo naveličal, je rekel: »Tri leta bom šel na pastirsko, eno leto na elektro, pa bom električni pastir.«

Slovarček:

  • KDE: Kranjske deželne elektrarne

Viri:

Kraj: Rakek
Datum: montaža 1933
Avtor: Ivanka Gantar
Zbirka: Ivanka Gantar
Slikano: 2015
Oblika: fotografija

Advertisements
4 komentarji leave one →
  1. Anonimnež permalink
    3. 02. 2016 08:07

    Pri nas smo temu stikalu rekli šaltar.
    Vtičnici pa smo rekli štekar.
    Seveda jih mi “tastari” še vedno tako imenujemo.

  2. Ivanka Gantar permalink
    3. 02. 2016 09:01

    Ha, to je pa tudi moji cenzuri ušlo. Res je, šalter je in ne štekar. Če po pravici povem, mi je vseskozi štekar hodil po glavi, na šalter sem pa popolnoma pozabila. Hvala, res.

  3. France permalink
    5. 02. 2016 08:22

    Besedi” šaltar” in “štekar” sta popačenki iz nemščine. Schalten (izg. šalten”) pomeni povezati, preklapljati, tudi priklopiti, stecken (šteken) pa pomeni stikati, vtakniti. Kot je napisal anonimnež ” “Mi ta stari…”

  4. 5. 02. 2016 08:38

    Ta šalter na sliki mi je všeč, ker se ga drži malo beleža. Prav nobenega se ne spomnim, ki bi ga do konca očistili, ko je bilo beljenje mimo. Vedno se mi je zdelo, da so ostanki beleža sestavni del šalterja. Največkrat so bili še malo zamaščeni. 🙂

    Pa še to: če se prav spomnim so šaltar rekli bolj na Blokah in v Loški dolini. V Begunjah smo rekli šalter.

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: