Skip to content

1928 Ljubljana – Grabnarjeva mama v trgovski šoli

2. 02. 2016

160108393Na sliki iz leta 1928 so slušatelji obrtne trgovske šole v Ljubljani s profesorji. Ne vemo ob kakšni priložnosti je slika nastala, zdi pa se verjetno, da je bil to zaključek šolanja, saj so vsi zelo čedno oblečeni in urejeni, čeprav je bilo fotografiranje v tistih časih še dogodek, vreden najboljše obleke in frizerja kadarkoli. Dekle v drugi vrsti, za katero se zdi, da ima na prsih šopek, a je to le sled kemičnega svinčnika, s katerim jo je nekdo označil, je Marija Rigler, po domače Meri, ki se je rodila leta 1907 v New Jerseyju v ZDA in leta 1913 prišla v staro domovino skupaj z bratoma in starši. Njena mama je bila iz Metulj na Blokah, oče Rigler pa iz Lipsenja. Spoznala in poročila sta se v Ameriki, imela tam tri otroke, po vrnitvi domov pa še dva. Mlajša dva, Ivanko in Jožeta, so leta 1942 ubili Italijani.

Meri je po prihodu iz Amerike odraščala v Danah, kjer sta starša kupila Jakopetovo domačijo. Potem je šla v triletno trgovsko šolo v Ljubljano, učno dobo oziroma vajeništvo pa je opravila v Cerknici pri Kravanjetovih, kjer je tudi stanovala in v prostem času pazila na dva fantka. Pripovedovala je, kako jo je Boris, poznejši zobozdravnik, prosil: “Meli, ne do tlama!” – “Meri, ne do trama!”, ker se je bal, da bi ga zauckala previsoko in bi padel z gugalnice. Meri se je kot trgovka vrnila v Dane in odprla trgovino, ki jo je po poroki z Ivanom Antončičem z Vrha leta 1933 predala sestri Ivanki, sama pa z možem poprijela v najeti hiši Maksa Strleta z gostilno in trgovino. Bila je zelo podjetna in delovna ženska. Poleg gostilne je ročno prala in v oddaljenem potoku izpirala še perilo iz šestih graničarskih karavl na Javorniku, ki so se v zameno oskrbovale v njeni trgovini, mož pa je graničarjem s konjem vozil perilo in fasengo na mejo

V njeni gostilni so se zbirali tudi tihotapci živine, saj je v tistem času kontrabant cvetel do neslutenih razsežnosti. Prav zato sta Meri in mož leta 1939 dala gostilno v najem njenemu bratu Feliksu Riglerju in ženi Francki, sama pa odpotovala v Zagreb, kjer sta odprla lokal, v katerem so se zbirali in prenočevali domačini iz Loške doline, ki so na Hrvaškem, zlasti v Bjelovarju, kupovali konje in jih prodajali v Italijo. Bil je dober šeft, a ostala sta le eno leto, kajti grozila je vojna in “v Zagrebu je bil vsako noč kakšen mrtev na ulici”, kot sta pripovedovala … “Najbolje, da greva domov, kajti to ne bo imelo srečnega konca …” sta rekla in se vrnila v Podcerkev, kjer je bila najeta hiša kmalu naprodaj in po nekaj zapletih tudi postala njuna last.

Leta 1940 sta se lotila obnove hiše in ravno ko so podrli ostrešje do štekadurja, je Ivan dobil poziv na orožne vaje, kjer je ostal šest mesecev, Meri pa je vso obnovo izpeljala sama. Mož se je vrnil, ko so že nosili pohištvo v obnovljene prostore …

Poleg hiše z gostinsko sobo je domačija imela tudi “salonček”, preurejen iz nekdanjega hleva. V njem je bilo med vojno leta 1943 , ko je bila Loška dolina osvobojeno ozemlje predvideno, da bo tam potekal pouk, saj je bilo v redni šoli to prenevarno, a ni potrjeno, da je do tega tudi res prišlo. Hacetova Stanko in Ana, takrat še otroka, se spominjata, da se je nekaj dogajalo pri Grabnarjevih, ne vesta pa kaj. Vsekakor so pristojni prišli na ogled prostora in soglašali, da je “salonček” dovolj primeren za razred. Pač pa je nesporno, da je bil med svojim bivanjem v Loški dolini večkrat pri Grabnarjevih pesnik Karel Destovnik Kajuh, ki je kot član kulturniške skupine 14. divizije jeseni 1943 nastopal na mitingih v vaseh Loške doline.

160108393-001Dijaki so zelo lepo urejeni, dekliške frizure so vse do zadnje kratko, spodaj skoraj vse enako ravno pristrižene, pa je vseeno vsaka drugačna. Nekatere tudi zato, ker so nakolmane, druge pa imajo lase spete z zapenčki.

Na sliki je tudi nekaj moških in nekateri so gotovo predavatelji, mogoče je med njimi tudi ravnatelj, a dva ali trije so videti vrstniki deklet na sliki. So bili sošolci ali so imeli kakšno drugo vlogo, da so se znašli na tej sliki?

160108393-002Častitljiva gospoda spredaj izžarevata dostojanstvo in nesporno avtoriteto. Dekleta okoli njiju se trudijo biti enako resne in odrasle, a je nekaterim le ušel nasmešek.
160108393-003Gospodje na sliki so se okinčali s kravatami in šimi robčki, eden si je v gumbnico pripel tudi nagelj. Njihovi lasje so bolj ali manj gladko počesani nazaj in visoko pobriti po vratu, kot jih je nosil Rudolf Valentino.
160108393z“Janezova mama Meri v trgovski šoli”, je na hrbtno stran slike zapisala snaha.

Slovarček:

  • zauckati: zagugati
  • kontrabant: tihotapstvo
  • nakolman: nakodran z vročimi frizerskimi kleščami
  • fasenga: mesečni gospodinjski nakup
  • šeft: posel
  • štekadur: lesena izvedba stropa s tramovi, kantinelami ter slamnatim in apnenim ometom
  • kantinela: vrsta tanke in ozke lesene letve
  • okinčati: okrasiti
  • šimi robček: moški okrasni robček

Viri:

  • Janez Antončič, Podcerkev, januar 2015
  • Marija Antončič, Podcerkev, januar 2015
  • Anita Manfreda, Cerknica, januar 2015

Kraj: Ljubljana
Datum: 1928
Avtor: ni znan
Zbirka: Janez Antončič
Skenirano: 8. 1. 2015
Oblika: fotografija

Advertisements
No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: