1940 Velike Bloke – Koščakova Justina
Mladost … Ko mi je Justinina hčerka Milena pokazala to sliko svoje mame, se je kar nisem mogel nagledati. Devetnajstletno dekle se je postavilo pred fotografa na domačem Koščakovem vrtu v Velikih Blokah. Slika kaže samozavestno dekle, polno optimizma in veselja, kot bi hotelo po bloško reči:”A ti me misleš zdaj pa ranku slikat?”
Prišla je vojna in vse obrnila na glavo. Justini je v odločilnem trenutku sosed namignil, da sovražniki že poizvedujejo za njo in ponoči je odšla od doma čez Loško dolino in Gorski Kotar v Belo krajino. Konec vojne je tam dočakala kot partizanska bolničarka. V Beli krajini je srečala tudi soseda Janeza Škrabca – Malizjevega in najbrž sta se že tam dogovorila, da se po koncu te kalvarije vzameta. Poročila sta se leta 1948 in zagospodarila na Malizjevi kmetiji. Imela sta hčerko Mileno in sina Janeza. Po smrti moža Janeza se je Justina pri 53. letih prvič redno zaposlila. Delo je ponovno dobila pri vojski in nato v tovarni Kovinoplastika Lož v Novi vasi. Delovno dobo pri kasarni je na koncu, kot vsi ostali, dokazovala s pričami. Tudi heroj Daki je zastavil svojo besedo, da je dobila skromno pokojnino.
Ob njeni smrti leta 2006 sem ji kot sovaščan v slovo povedal nekaj besed in si shranil papir na katerega sem jih zapisal. Takrat si nisem mislil, da bom o njej pisal še enkrat.
Nobene šminke ali drugega ličila ni potrebovala, da se je pokazala vsa njena naravna lepota. Imela je lepe skodrane lase. Prava brineta.
Enostavna poletna obleka s pikčastim vzorcem in belim ovratnikom je bila značilna za zadnja leta pred vojno. Lani jeseni smo si Bločani ogledali zaključek festivala folklornih skupin v Sežani. Skupina iz okolice Gorice se je predstavila v prav takih oblačilih in obutvi, z zgodbo o življenju v tistih letih. Zmagali so!
Slovarček:
- ranku: tipični bloški izraz praktično neprevedljiv, po smislu “kakor da boš”,”kakor da”
- brineta: rjavolaska
Viri:
- Milena Škrabec, Velike Bloke
Kraj: Velike Bloke
Datum: 1940
Avtor: neznan
Zbirka: Milena Škrabec
Skenirano: 9. 1. 2016
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Prelepa slika in enako lep prispevek!
Beseda ranku pa je eden od tistih narečnih ocvirkov, ki so še posebno zanimivi. Večinoma besedo poznamo v Loški dolini, na Blokah in v Loškem Potoku. Naglašamo jo rankú, v Loškem Potoku pa ránku, prevesti pa jo je res težko. Poleg že navedenih pomenov bi lahko uporabili še “menda” ali “takorekoč” in gotovo še kaj drugega. Besedo uporabljajo tudi Babnopoljci; naglašajo jo kot v Loške Potoku, le da izgovarjajo a krajše in temneje, bliže o-ju kot e-ju…
V slovarčku je lepo preveden. V enakem pomenu ga uporabljamo v okolici Cerknice.
Ja, Justina je bila zelo pridna, vestna in marljiva sodelavka. Imam jo v lepem spominu.
Pa še o besedi ranku. Na Blokah sem slišal reči tudi: RANK TOKU.
” Ranku toku” je dobro znan izraz tudi na Menišiji in pri nas pomeni: ” nekako tako” npr.:ranku toku je rjekla – nekako tako je rekla