1940 Velike Bloke – Bloški mornar

Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica je bila formirana ob nastanku Kraljevine SHS leta 1919, pozneje preimenovane v Kraljevino Jugoslavijo. Prve ladje so dobili kot vojni plen od nekdanje Avstro-Ogrske vojne mornarice, saj je bila Srbija v prvi svetovni vojni na zmagoviti strani. Spremenili so oznake in imena ladij in na novo postavili organizacijo mornarice in poveljniški kader. Srbi so prvič v svoji zgodovini prišli do mornarice. Prvi poveljnik je postal Slovenec, Kranjčan Metod Koch. Z leti se je kraljeva mornarica okrepila z novimi, v Angliji, Franciji in Nemčiji nabavljenimi ladjami in tudi podmornicami. Z izdelavo ladij so pričeli tudi v ladjedelnici Split, kjer so leta 1939 izdelali znana rušilca Zagreb in Ljubljana in tudi v ladjedelnici v Kraljevici. Glavna oporišča kraljeve mornarice so bila Kotor, Tivat, Split in Šibenik. Mornarica je imela tudi rečno floto na Donavi in Savi ter floto na Ohridskem jezeru.Malizjev Rudolf je služil v Šibeniku na izvidniškem čolnu tipa Graničar, ki je kot vedeta služil za nadzor in stražo v pristanišču. To izpričuje tudi napis v cirilici na njegovi mornarski kapi. Mornarica je v vseh armadah elitni del vojske in tako je veljalo tudi za Jugoslovansko kraljevo vojno mornarico in pozneje mornarico FLRJ – SFRJ. Služenje vojnega roka v mornarici je bilo vedno daljše kot v drugih delih armade – tudi do štiri leta. Iz Velikih Blok je po letu 1960 tri leta pri mornarici služil Šperovcov Lojze. Anekdota pravi, da je, ko je končno prišel domov, šel takoj v trgovino in vprašal: “Imate li ulje od oraha za crnu kosu?” Mornarji so si takrat pogosto urejali frizuro s pomočjo orehovega olja. Lojze je bil sicer izrazit rdečelasec, slovensko je pa tudi že malo pozabil.

Iz naših krajev ni bilo prav veliko mornarjev. Znan je mornariški podčastnik kraljeve mornarice Slavko Kovač – Storžkov iz Loža, ki je pozneje kot partizan in narodni heroj nosil ime Smeli. To ime si je nadel po eni od štirih podmornic kraljeve mornarice, ki so nosile imena: Hrabri, Nebojša, Osvetnik in Smeli. Na podmornici Smeli je Slavko tudi služboval. Ob napadu sil osi je kraljevo mornarico čakala usoda razpadle in razkosane države. Redke ladje so se rešile z begom k zaveznikom, ostale so večinoma zasegli Italijani. Znana je usoda rušilca Zagreb, ki sta ga potopila Mašera in Spasič, da ni prišel v roke tujcem. Tako je pravzaprav edina odmevna naloga kraljeve mornarice ostal prevoz v atentatu ubitega kralja Aleksandra Karađorđevića z rušilcem Dubrovnik iz Marseilla v Split leta 1934.