1918 Reka – V ladjedelnici
Slika je bila narejena leta 1918 v ladjedelnici, v kraju Kraljevica na Reki. Ladjedelnica je v svoji zgodovini večkrat menjala lastnike in imena. Glede na leto nastanka fotografije se je takrat imenovala Ganz&co Danubius, lastniki pa so bili trije poslovneži iz Budimpešte in je spadala pod Avstro-ogrsko monarhijo.
V njej so izdelovali in vzdrževali plovila Avstro-ogrske vojne mornarice, oziroma Cesarske in kraljeve vojne mornarice (Kaiserliche und Königliche Kriegsmarine ali k.u.k Kriegsmarine). Omenjeno ladjedelnico, ki je bila po drugi svetovni vojni največja na Mediteranu, danes najbolje poznamo po imenu 3. Maj (originalno ime Treći Maj Brodogradilište d.d.).
Mladeniči, ki so že dopolnili 17 let in so bili že sposobni za nabor, so v mornarico lahko vstopali kot prostovoljci. Sprejemali so ključavničarje, mehanike in vse, ki so bili izučeni v kovinarski stroki. No in smo končno prišli do bistva, ki ga hočem povedati pri tej sliki. Tu imamo dva mornariška nabornika, ki sta delala kot prostovoljca v ladjedelnici. Eden izmed njiju je iz naših krajev. Fant, ki stoji na levi strani je Toni Mele iz Cerknice. Za vojaka je bil premlad, za mornarico pa je izpolnjeval vse pogoje.
Izhaja iz Meletove družine, ki je bralcem Starih slik že znana, saj smo o njih že veliko pisali. Pri Meletovih so izdelovali avtobuse, vage, turbine, žage, razno drugo orodje, obdelovali so les in kovino … tako da me čisto nič ne preseneča, če je kdo iz njihove družine sodeloval tudi pri izdelavi ladij. Še več, Meletov Toni je v tej ladjedelnici delal na podmornicah in torpedih. Glede na starost je moral biti kar sposoben in predvsem korajžen. Korajžen zaradi dejstva, da so se morali vsi delavci, ki so kakorkoli sodelovali pri izdelavi, vkrcati v podmornico in prisostvovati na prvi poskusni plovbi in potopu le te. S tem so se mornariške oblasti izogibale morebitnim sabotažam ali čemu podobnemu, saj je šlo na koncu koncev za vojaško zadevo in strategijo.

Značilno za kape mornarjev je to, da je bil na njih napis z imenom ladje, kjer so delali ali pa uradni naziv mornarice. Kopenske vojske imajo to urejeno drugače. Delu primerno so te zamazane s šmirom. Fanta sta se slikala pred vodno črpalko z velikim vztrajnikom. Najbrž pred tako, s kakršnimi so črpali vodo iz doka, ki je bil nepogrešljivi del vsake ladjedelnice, s katerim so ladjo postavili na suho. Po moje je bila ta črpalka zaradi svoje velikosti fascinantna, zato sta se fanta tudi slikala pred njo.
V nadaljevanju je Toni Mele prevzel kovinarsko delavnico svojega očeta Josipa Meleta v Cerknici, kjer se je tudi izučil, ter nadaljeval posel, ki ga je najbolj znal.
Za konec pa še to, Meletovi so izdelovali kopenska vozila, kot vidimo, so izdelovali tudi morska plovila, za zdaj pa lahko povem, da so delali tudi v zraku, vendar bom o tem pisal v bližnji prihodnosti, slike o tem že imamo.
Slovarček:
- šmir: kolomaz, strojna mast
Viri:
- http://sl.wikipedia.org/wiki/Ladjedelnica_3._Maj
- http://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/avstro-ogrska-vojna-mornarica-400-milijonov-za-topove-in-ladje/345757
- Joži in Zvone Mele
Kraj: Kraljevica, Reka
Datum: 1918
Avtor: neznan
Zbirka: Joži Mele
Skenirano: 29. 1. 2014
Oblika: fotografija
Majhno dopolnilo opisa in sicer ob opisu mesta nastanka fotografije. Ker gre za razlago, da je nastala v “kraju Kraljevica na Reki” in da “omenjeno ladjedelnico danes poznamo pod imenom 3.maj”.
Čeprav bi o o tem lahko bilo precej napisanega, samo na kratko. Gre za dve hrvaški ladjedelnici, pri čemer je tista v Kraljevici , ki se nahaja ob vhodu v Bakarski zaliv in je nekako na polovici poti med Reko in Crikvenico, starejša, bila ustanovljena že leta 1729. Po II. svetovni vojni so jo preimenovali v “Titovo brodogradilište”. 4.junija 2012 je končala v stečaju. Poznana je bila tudi po tem, da je v njej bila leta 1947 izdelana prva ladja po postopku varjenja ( prej s kovičenjem) v Jugoslaviji. V novejši zgodovini je bila poznana tudi po izdelavi različnih vojaških plovil.
Reška ladjedelnica je bila ustanovljena leta 1892 in deluje še danes. Poleg ladij je danes poznana tudi po izdelavi ladijskih motorjev po licenci Sulzer od leta 1961. Po drugi svetovni vojni se je preimenovala, “Kvarnersko brodogradilište” je postalo”Brodogradilište 3.maj”/ Ladjedelnica 3.maj/. Danes jo najdemo v skupini Uljanik Grupa.
Poleg razpoložljivih internetnih strani, s podatki o omenjenih dveh ladjedelnicah, je zanimiva stran, na kateri je zanimivo prebrati, kaj vse so v preteklosti izdelali v omenjenih ladjedelnicah in kdaj.
http://www.paluba.info/smf/index.php?topic=24882.0
Hvala, dobro dopolnilo. Po koščkih sestavljamo, kaj vse se je dogajalo in takšni dodatni viri lepo zaokrožijo zgodbo.