1939 Bloke – Letalska šola
Začeli so z zelo enostavnimi letali, ki so jih zagnani letalski ljubitelji po nemških načrtih izdelali sami v Ljubljani. Znani so takratni tipi letal Zögling, Jastreb, Inka, posebej pa letalo Vrabec, ki je bilo izdelano v več sto primerkih. Vsa letala so bila enosedi in tečajniki so bili po teoretičnem uvajanju v zraku prepuščeni sami sebi, svojim občutkom, korajži in vetrovnim razmeram. Padci, buške in poškodovana letala so bila vsakodnevna realnost. Vzletanje, ki ga lahko primerjamo s fračo, je pomenilo dolgo transportiranje letala na vozičku po pobočjih hribov navzgor za polet, ki je ponavadi trajal nekaj sekund. Ob vzhodnih vetrovih – burji so vzletali na pobočjih Piškovca ali Pečnika, pri južnih vetrovih, ki so na Blokah bolj nepredvidljivi, pa s pobočja Bradatke.
Tečajniki so se izpopolnjevali za t. im. A izpit – trideset sekundni polet, B izpit – enominutni polet, najsposobnejši so opravili C izpit, ki je pomenil, da je tečajnik nepretrgoma letel 15 minut. Poleti so se morali zaključiti z uspešnim pristankom na polju. Najdaljši registriran polet je na Blokah opravil inštruktor Raznožnik leta 1940, ki je nad Blokami jadral neverjetnih 12 ur in 43 minut!
Leta 1938 so na pobočju Vidma nad farno cerkvijo zgradili hangar za letala in upravno hišo šole z nastanitvenimi kapacitetami in razglednim stolpom. Poleg hangarja so bila boljša letala spravljena tudi v dodatnih šotorih. V tistih poletjih se je na Blokah šolalo istočasno po 5 ali 6 skupin letalcev, ki so uporabljali kakšnih 20 letal. Mnogi znani Slovenci so si tu nabrali prve letalske izkušnje, tudi poznejši general Lado Ambrožič – Novljan, Ludvik Starič – Leteči Kranjec, ki je o teh časih napisal tudi knjigo Kragulje gnezdo in Drago Gabrijel, ki je v posebej zaslužen, da ta del naše nedavne zgodovine ni popolnoma utonil v pozabo. Pod nebo so takrat poleteli tudi trije Bločani: Ivan Škrabec iz Nemške vasi ter Franc Milavec in Miro Mramor iz Nove vasi.
Med vojno je bil letalski center na Blokah požgan in uničen, po vojni pa se je začelo razvijati jadralno letalstvo z motorno vleko in konec je bilo sijajne bloške zgodbe. Žal tudi v Bloškem muzeju ta del naše preteklosti še ni dobil primernega mesta.





Viri:
- Film Bloški asi – RTV Slovenija
- Življenjepis Ludvika Stariča
- Martina Hribar, Društvo za zdravo življenje Bloke
- Stane Kotnik – Bloški korak
Kraj: Bloška planota
Datum: 1939
Avtor: Vekoslav Kramarič
Zbirka: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica
Skenirano: 10. 3. 2016
Oblika: razglednica
Prejemnica kartice je bila Francka Lovšin, ki je bila ena izmed 11 otrok v družini Lovšin in se je po poroki v isti vasi kasneje pisala Kersnič. Med udeleženci letalskih tečajev je bilo tudi kar nekaj Ribničanov in eden izmed njih se je spomnil na Francko. Ta je v tistem času, leta 1940, s svojo sestro Pavlo delala v domači gostilni v Goriči vasi, ki je bila v njihovi hiši na desni strani ceste Ribnica-Kočevje. Med II. svetovno vojno se je po smrti staršev gostilna zaprla. Vse to mi je povedal njen mlajši sorodnik, ki je pred 28 leti za to stavbo, katera še stoji, postavil prvo teniško igrišče v Ribniški dolini, narejeno v skladu z vsemi zahtevami. Posebej zahtevna je bila gradnja, saj je teren močvirnat in je zahteval dobro osnovo in upoštevanje posebnih pogojev. S tem igriščem je omogočil Ribničanom in drugim, da se je ta igra razširila tudi pri nas.
Zaradi gostilne se je hiše in domačih prijelo ime Štajnprik, za kar so »krivi« nemški vojaki, ki so kot obiskovalci gostilne rekli »Gemma ins Gasthaus bei Steinbrücke!« Gremo v gostilno pri kamnitem mostu! V neposredni bližini je namreč stal kamniti most, ki je bil postavljen pravokotno na Bistrico in bil kasneje usoden za marsikaterega voznika, ki te postavitve v slabih vremenskih pogojih ( megla, sneg, poledica) ni upošteval. Res je tudi, da so med temi udeleženci bili tudi domačini, ki so se vozili na delo v Kočevje. Kasneje je bil most zrušen in postavljen nov betonski, ki je postavljen prometu primerno. Ostalo pa je poimenovanje po starem kamnitem mostu in s tem prepoznavnost tako značilne za naše kraje.