1939 Bloke – Letalska šola

Po obilnem deževju v pozni pomladi se je fotograf popoldne povzpel na Volčjanski hrib nad Nemško vasjo in uspel mu je čudovit posnetek Nove vasi in Fare. Obdajajo ju goli hribi, ki Bloško polje in Resja zapirajo proti jugu. Z desne je viden del pobočja Velikega Piškovca, Pečnik, Stražnice in Županšček. V ozadju kraljuje Snežnik z nekaj zaplatami spomladanskega snega na severnih pobočjih pod Velikim Snežnikom in Gašperjevim hribom. Na tej sliki vidimo takratno slovensko središče jadralnega letalstva.

Stanko Bloudek, dr. Kuhar, predstavniki Kraljeve jugoslovanske vojske ter predstavniki uprave Dravske banovine so se glede na geografsko lego, značilna gola pobočja hribov nad planoto in ugodne vetrovne razmere odločili, da bo na Blokah ustanovljena jadralna letalska šola. Šola je bila ustanovljena l. 1934 in delala praktično do vojne. Na Blokah se je v tistih letih izšolalo okoli 500 jadralnih letalcev ob dveh glavnih inštruktorjih Stanetu Raznožniku s skupino Ikarus in Milivoju Širclju in njegovi skupini Pionir.

Začeli so z zelo enostavnimi letali, ki so jih zagnani letalski ljubitelji po nemških načrtih izdelali sami v Ljubljani. Znani so takratni tipi letal Zögling, Jastreb, Inka, posebej pa letalo Vrabec, ki je bilo izdelano v več sto primerkih. Vsa letala so bila enosedi in tečajniki so bili po teoretičnem uvajanju v zraku prepuščeni sami sebi, svojim občutkom, korajži in vetrovnim razmeram. Padci, buške in poškodovana letala so bila vsakodnevna realnost. Vzletanje, ki ga lahko primerjamo s fračo, je pomenilo dolgo transportiranje letala na vozičku po pobočjih hribov navzgor za polet, ki je ponavadi trajal nekaj sekund. Ob vzhodnih vetrovih – burji so vzletali na pobočjih Piškovca ali Pečnika, pri južnih vetrovih, ki so na Blokah bolj nepredvidljivi, pa s pobočja Bradatke.

Tečajniki so se izpopolnjevali za t. im. A izpit – trideset sekundni polet, B izpit – enominutni polet, najsposobnejši so opravili C izpit, ki je pomenil, da je tečajnik nepretrgoma letel 15 minut. Poleti so se morali zaključiti z uspešnim pristankom na polju. Najdaljši registriran polet je na Blokah opravil inštruktor Raznožnik leta 1940, ki je nad Blokami jadral neverjetnih 12 ur in 43 minut!

Leta 1938 so na pobočju Vidma nad farno cerkvijo zgradili hangar za letala in upravno hišo šole z nastanitvenimi kapacitetami in razglednim stolpom. Poleg hangarja so bila boljša letala spravljena tudi v dodatnih šotorih. V tistih poletjih se je na Blokah šolalo istočasno po 5 ali 6 skupin letalcev, ki so uporabljali kakšnih 20 letal. Mnogi znani Slovenci so si tu nabrali prve letalske izkušnje, tudi poznejši general Lado Ambrožič – Novljan, Ludvik Starič – Leteči Kranjec, ki je o teh časih napisal tudi knjigo Kragulje gnezdo in Drago Gabrijel, ki je v posebej zaslužen, da ta del naše nedavne zgodovine ni popolnoma utonil v pozabo. Pod nebo so takrat poleteli tudi trije Bločani: Ivan Škrabec iz Nemške vasi ter Franc Milavec in Miro Mramor iz Nove vasi.

Med vojno je bil letalski center na Blokah požgan in uničen, po vojni pa se je začelo razvijati jadralno letalstvo z motorno vleko in konec je bilo sijajne bloške zgodbe. Žal tudi v Bloškem muzeju ta del naše preteklosti še ni dobil primernega mesta.

Nova vas je bila proti Sodražici zaključena s hišo Jerneja Škrabca – na desni in zidarskega mojstra Zgonca na levi. Čez cesto je stalo poslopje Usenikove žage.

Na pobočju Vidma levo od farne cerkve sta lepo vidni veliki poslopji hangarja in upravne stavbe z razglednim stolpom. Mimo pokopališkega zidu je od Fare k centru vodila cesta.

Del Nove vasi s potokom Sušico, ki je po pomladnem nalivu polna. Skrajno levo je na koncu Nove vasi takratna ljudska šola.

Središče Nove vasi z gasilnim domom in lesenim stolpom ob njem in ograjenim prostorom živinskega sejmišča. Vidna je strma streha takratne mlekarne, Dominova hiša ob njej, v kateri je bila Konzumna trgovina ter na levi Lavričeva in Modicova hiša, danes Slamarjeva. Na prostoru sejmišča in ob njem je v letih po vojni zraslo novo središče Nove vasi z novo šolo, Občino, dvorano Bloški smučar itd.

Neznani tečajnik je poleti leta 1940 pisal Francki v gostilno v Goriči vasi pri Ribnici, da jo zelo pogreša. Z jadralci je bilo na Blokah tudi mnogo deklet. Nekatere so tako kot večina fantov tečajnikov hodile po vasi celo v kratkih hlačah, kar je bilo za tiste čase hudo pohujšanje. Najbrž so tudi zato novovaški in farovški kmetje jadralcem za škodo, ki so jo povzročali s pristanki na njivah, strogo zaračunavali odškodnino.