1930 Nova vas – Razglednica s Piškovca

Zelo znan fotograf Vekoslav Kramarič, o katerem je v Starih slikah že tekla beseda, se je večkrat podal tudi na Bloke.

Star pregovor sicer pravi, da “kdor gre na Bloke, dobi drek v roke, ko gre pa z Blok, mu ga pa vzamejo z rok“. 13 let sem služboval na Blokah in moram reči, da tako poštenih, direktnih in dobrih ljudi drugje sploh ni. Tako ta pregovor, če je že držal nekoč, zdaj ne drži več. Svet se spreminja. In kaj nam je Kramarič ohranil? Ja seveda, fotografijo Nove vasi na Blokah s Faro.

Za Bloke tudi pravijo, da imajo sadno drevje le zaradi sence, saj je na Blokah pol leta zima, pol leta pa mraz.

Po odcepitvi od cerkniške, so zdaj Bloke samostojna občina. Središče občine Bloke je Nova vas. Od drugih večjih krajev na vseh straneh je oddaljena po 15 kilometrov. To je danes 15 minut vožnje z avtomobilom, nekoč pa je to pomenilo štiriurno furmansko etapo, po kateri so tako konji kot vozniki potrebovali počitek, seveda v gostilnah. V svoji prometni funkciji je Nova vas spodrinila nekoč bolj uveljavljene Velike Bloke na stari prometnici proti Cerknici, vse bolj pa si podreja tudi bližnjo Faro, nekdanje bloško cerkveno središče. Nova vas je tudi zaposlitveni center. Tukaj sta edini dve bloški tovarni in sicer:

• profitni center Kovinoplastike Lož, Gradbeni elementi in
• Novolit.

Nova vas je pred vojno slovela kot turistični smučarski kraj. Ponudba je obsegala šest do desetdnevne smučarske tečaje, lahke in zahtevne smučarske proge in celo skiring s konjsko vprego. Pečnikarjev avtobus je na svoji ljubljanski progi smučarjem dajal celo poseben popust. Gostom so ponujale zavetje štiri novske gostilne: Pri Lavriču, Pri Pakižku, Pri Modicu in Pri Cvetku. Dražje so bile tiste, ki so imele telefon in garaže za osebna vozila.

____________________________________________________________

	Vekoslav Kramarič je Novo vas slikal s hriba Piškovc. Piškovc je visok 816 metrov. Še ko sem jaz služboval v Novi vasi, so vrli Bločani smučali s Piškovca. Pa se zdaj spustite s smučmi! Ne gre, ko je pa tako zaraščen. Južni del bloške planote je zakrasel in brez studencev, zaradi tega so Bločani ob vseh svojih močvirjih v poletnih mesecih stoletja dolgo trpeli pomanjkanje vode. V 19. stoletju so zato zgradili velika vodna korita, nekakšne vodne bazene za gospodinjske potrebe, za napajanje živine in za gašenje požarov. V Novi vasi in v Velikih Blokah jih še vedno lahko vidimo. Včasih so sem hodili po vodo tudi novski sosedje Metuljani Metuljci (spremenjeno 4.1.2011), ki se za samooskrbo niso dovolj potrudili. Novci so bili jezni in so zafrkljivo govorili: »Če že niste zmogli drugega, bi si lahko vodo vsaj v kopice spravili.« V kopice so sicer Metuljani Metuljci (spremenjeno 4.1.2011), kot večina Notranjcev, spravljali zaloge sena.
	Od leta 1934 dalje je bila druga krajevna atrakcija jadralno letalstvo. Vsako leto od junija do oktobra je Aero klub Kraljevine Jugoslavije organiziral letalsko šolo. Svojo postojanko je imel na vzpetini Videm nad farsko cerkvijo, jadralci pa so poletali s hribov Pečnik, Piškovc in Bradatka. Stvar je bila precej bolj naporna kot danes. O motorni vleki ni bilo govora. Na hrib so morali letala potiskati ali si pomagati s konji, poletali pa so »na fračo«. Letalo so privezali za rep, več krepkih možakarjev je spredaj nategnilo elastično vrv, nato pa je nekdo sprostil privez. Ugodni vzgonski vetrovi so omogočali dolgotrajno jadranje. Rekord iz leta 1940 je znašal 12 ur in 43 minut, kopija zmagovitega aviončka pa je sedaj razstavljena na brniškem letališču.
	Okoli Nove vasi se širi 75 km2 bloškega sveta s 1.577 prebivalci. Gre za 700 do 800 metrov visoko planoto, za nekakšen notranjski Tibet, z ostrim celinskim podnebjem in zimskimi temperaturami do minus 32,5 stopinj Celzija. Nekoč se je območje imenovalo Obloke, kar je menda pomenilo kraje ob lokah oziroma ob močvirnih travnikih. Zaradi dolomitne osnove, mešanice apnenca, kalcijevega in magnezijevega karbonata so namreč tla zlasti v severnih predelih za vodo neprepustna in v dolinah pretežno mokrotna. Edini večji vodni tok, potok Bloščica. Na Blokah najdemo redko mesojedo rosiko, še redkejšo rumeno mešinko in poletno škrbico, ki raste samo na Blokah. Rosika si sicer osnovno hrano zagotavlja s fotosintezo, do potrebnega dušika pa si pomaga z lovom na žuželke. Njeni drobni laski igrajo vlogo lovk. Izločajo lepljive kapljice, ki diše po medu. Žuželka se nanje nalepi, lovke se zavihajo navznoter, rastlina pa se potem loti plena s prebavnimi sokovi.
	Nekoč je bila Nova vas znana po velikem sejmu, ki so ga ob vsakokratnem žegnanju organizirali ob cerkvi sv. Mihaela Pri Fari. Poleg domačinov so se ga udeleževali tudi prebivalci iz severne Istre, reškega zaledja, Gorskega Kotarja in Bele krajine. Trajal je tri dni in bil pretežno živinorejsko obarvan. Domačini so na njem prodajali predvsem svoje znamenite bloške vole. Ni šlo za posebno pasmo, temveč za skrbno in z ljubeznijo dorejena živinčeta, ki so jih še mlada nakupili po Dolenjskem in Beli krajini. Dobra krma in zdrava bloška klima sta jim dala lep videz in zavidljivo težo. Lastniki so pri tem poznali še nekatere posebne prijeme. Pred prodajo so namreč živali nakrmili s soljo, da so se čimbolj napile, nato pa še z ovsom, da jim je »rit zabilo«. Voli so potem tehtali do 25 kilogramov več. To je bila sicer majhna goljufija, toda Mihaelov sejem je bil tako ugleden, da so se take malenkosti spregledale.

____________________________________________________________

Viri:

• Drago Kolenc, Dober dan, Krpanova dežela, Postojna 2006, stran 7 – 14.

Kraj: Nova vas
Datum: 1930 – ocenjeno
Avtor: Vekoslav Kramarič
Zbirka:  Slovenski etnografski muzej, zbirka Vekoslav Kramarič – št. fotografije: Bloke0001
Skenirano: neznano
Oblika: skenirana datoteka