Skip to content

1915 Pudob – Janez Martinčič v avstrijski vojski

20. 09. 2016

160817625Na sliki je Janez – Ivan Martinčič iz Pudoba, rojen leta 1897, v uniformi avstro-ogrskega vojaka, ki jo je moral obleči komaj sedemnajstleten, ko so ga mobilizirali. Slika je bila po oceni posneta nekje med leti 1915 in 1918, kje ne vemo.

Janez Martinčič, po domače tudi Ivan, je bil doma s srednje velike Poladinove kmetije v Pudobu – edini sin ob petih sestrah. Fotografiran je v studiu, mogoče improviziranem, saj je v ozadju videti svetlobo, ki prodira skozi okno, na tleh je svetla preproga, vojak pa stoji ob preprostem drakslanem stojalu za rože ali malo višji okrogli mizici. Stena zadaj se zdi, da je pregrnjena s platnom, ki pa ni kaj posebej poslikano – ali pa je tista okenska svetloba mogoče naslikana? Mladi Janez ima na prsih odlikovanje v obliki križca. Ga je mogoče pravkar dobil, pa se je zato fotografiral in sliko poslal domačim, da bi bili ponosni nanj? Na prstu se mu sveti prstan. Saj menda ob odhodu v vojsko še ni bil poročen?! Mu je prstan dalo dekle – ali pa kar fotograf, da bi bila slika imenitnejša? Znano je, da so tedanji fotografi imeli na voljo vsakovrsten pribor – oblačila, orožje in druge rekvizite, s katerimi je bilo mogoče prikriti in olepšati realnost vojaškega vsakdana …

(Pravkar spet prebiram Haškovega Dobrega vojaka Švejka, ki je na svoj filozofsko-komično-ironični način delil usodo tisočev vojakov, kakršen je bil Janez Martinčič, ki ga vidimo na sliki. To je zame ena najbolj tragičnih knjig kar jih poznam in čeprav je Švejk na trenutke smešen za umret, je vsa knjiga mojstrovina, ob kateri te ne neha polivati zona, ko ti pisatelj postavlja pred oči nepopisne nesmisle vojne. Če ob Švejka postaviš še Solženicinov Avgust štirinajstega, ki slika, kako je bila vojna videti na ruski strani, postane že doživetje zgolj branja (!) o vojni skoraj neznosno).

160817625-001Čedni mladenič pametno in strumno, kar nekoliko kljubovalno gleda v fotoaparat, vojaško kapo pa je prijel s tremi prsti kot doma klobuk, ko si jo je posadil na glavo, kakor bi hotel reči: “Še vedno sem v mislih doma, na kmetiji! Tja sodim, ne v uniformo!”

In res: spomini na njegovo vojaščino v prvi svetovni vojni so pretresljivi. Njegova prva naloga je bila za frontno črto noč in dan stražiti mrliče, ki so jih prinašali z bojišča. Za neizkušenega kmečkega mladeniča sedemnajstih let je bilo to strahotno početje, da so se mu lasje dvigovali od groze. Pozneje je tudi on otopel in ga pogled na mrtve ni več pretresel, še huje, postal je samoumeven del vsakdana. Kakor takrat, ko je nekje v Tirolah priletela granata in ubila dvanajst soborcev hkrati, njega pa zasula, da je komaj preživel in ostal za zmeraj na pol gluh. Na Tirolsko je prišel z ruske fronte in ko so ga hoteli poslati spet nazaj v Rusijo, se je uprl – pridružil upornikom? – in končal v vojaškem zaporu. Znanec iz domačih krajev, ki je bil bolj ubogljiv, mu je ob premeščanju oponesel: “Viš, Janez -kaj si norel?! Mi gremo zdaj domov, ti si pa zaprt!”

Ko se je Janez iz vojne srečno vrnil, je najprej moral na tuje, da je rešil zadolženo domačijo, šele potem se je lahko poročil in prevzel kmetijo …

160817625zNajprej je bilo z lepo pisavo napisano le ime in naslov: Ivan Martinčič, Pudob št … , pošta Stari trg. Potem je vnuk ali vnukinja dodal še: Stari oče, Pudob št. 17, Lož, v avstrijski vojski – vpoklican.

Slovarček:

  • drakslan: stružen

Viri:

  • Vinko Martinčič, Pudob, avgust 2016, ustno
  • Tone Martinčič, Pudob, avgust 2016, ustno

Kraj: ni znan (Pudob)
Datum: 1915 – 1918
Avtor: ni znan
Zbirka: Vinko Martinčič
Skenirano: 17. 8. 2016
Oblika: fotografija

Advertisements
6 komentarjev leave one →
  1. milenatruden permalink
    20. 09. 2016 12:12

    Draga Milena, sem vesela, da si dala sliko J. M. v uniformi Austrijskega vojaka in napisala del življenjepisa. Zdaj si lažje predstavljam kako je moj stari oče, Šumrada Franc iz Kozarišč r.1894. izgledal ki je bil tudi vojak v istem času, samo on ni imel slike. Pozdrav Milena v Australiji

  2. 20. 09. 2016 14:44

    Hvala, ker še vedno berete stare slike!
    Tudi moj stari oče je bil avstrijski vojak, kolikor vem na Tirolskem, kje je dobil tako hudo revmo, da ni mogel sam jesti. Zaradi ozeblin in premajhnih čevljev pa je dobil hude okvare nog, da elahko hodil le z dvema palicama. In koliko je še bilo takih mož!

  3. 20. 09. 2016 18:30

    Pri medalji gre najbrž za ” mobilizacijski križec 1912-1913″ ki so ga podeljevali vojakom, ki so ostali v vojski vsaj štiri tedne, dalj kot je bilo predpisano. iz kokarde na kapi bi se lahko razbrale črke FJI (Franc Jožef l.) Lahko tudi domnevamo da so epolete na ovratniku temno rdeče, kar bi pomenilo, da je Janez služil v pehotnem polku št 17. (Tudi železni polk, ali polk Kranjskih Janezov) ki se je v času nastanka slike mudil v Tirolah.
    Sestra moje stare mame se je poročila z njegovim sinom ali bratom ( nisem siguren) tako da je vojak na sliki celo moj sorodnik.

  4. 20. 09. 2016 19:48

    Marko, najlepša hvala za vsa pojasnila – vedela sem, da si ti pravi naslov za to! In res je vojak na sliki tvoj sorodnik, kako natanko pa tudi jaz ne vem 🙂

  5. Anonimnež permalink
    22. 09. 2016 15:17

    Ja Marko ,to pa je res škoda ,da ne veš kako ste v sorodu z družino Martinčič….malo povprašaj doma,da boš osveščen o žlahti,saj drugi podatki po svetu so ti zelo poznani …žlahta pa,,,,

  6. 23. 09. 2016 19:31

    Sem se zmedel ker je na kartici pisalo “stari oče” in sem mislil da gre za starega očeta od Toneta in Vinkota, ki sta navedena kot vir. Pa gre seveda za njihovega očeta.

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: