Skip to content

1967 Ljubljana – Dijaški sprehod po mestu

13. 11. 2016
tags:
161026754

161026755

Po končani OŠ v Novi vasi leta 1965 sva se z bratrancem Tonetom z uspešno opravljenim sprejemnim izpitom vpisala na Tehnično šolo za strojno stroko v Ljubljani (TŠSS) in dobila stanovanje v Domu Tehničnih srednjih šol (DTSŠ) na Vidovdanski ulici. Celo štiriletno šolanje sva stanovala v A stavbi tega doma, ki je tako res postal najin drugi dom. Odhodi domov so bili enkrat mesečno, le v višjih letnikih na 14 dni, saj je bilo učenja, predvsem pa risanja čez glavo. Odhodi domov so bili povezani tudi z učnim uspehom in dovoljenjem vzgojitelja. Kljub sobotnemu pouku je ob sobotnih in nedeljskih popoldnevih ostalo dovolj časa za sprehod po mestu, kino, nogometno tekmo, ples …

S sošolcem in sostanovalcem Andrejem Seljakom, ki je bil doma iz Zakriža pri Cerknem, sva se pred koncem 2. letnika odpravila v mesto na spomladanski sobotni sprehod pred odhodom na plesne vaje k mojstru Jenku.

Življenje v domu je bilo v mojih letih precej drugačno, kot je danes. V sobi nas je bilo 8 fantov, 4 železni pogradi, 8 majhnih omaric in ena miza. Vsi smo hodili v isti razred, ker smo kot edina paralelka za tuj jezik imeli nemščino. Vsakodnevno peš pot v šolo od Vidovdanske do Aškerčeve bi lahko opravili z zavezanimi očmi. Nerodno je bilo skoraj vsodnevno tovorjenje velike risalne deske v šolo in nazaj in zato se nismo mogli obotavljati po mestu. Ustavili smo se le na Wolfovi, da smo pogledali kakšni filmi so na sporedu, pa na današnjem Kongresnem trgu, kjer so se križale srednješolske poti.

Internatsko življenje je potekalo v učilnici, ki je bila edini prostor ogrevan s pečjo na drva. Trikrat na dan smo jedli v jedilnici v kleti A stavbe, za šport je bilo na voljo igrišče za mali nogomet, posuto z lešem, za prireditve in ples pa dvorana v nekdanji samostanski kapeli. Tople vode ni bilo, pranje nogavic in umivanje je bilo v mrzli vodi v betonskih koritih umivalnice. Vsako soboto nas je po pouku vzgojitelj peljal v vrsti v javno kopališče na Miklošičevo cesto. Tam smo imeli na voljo pet minut za tuširanje, umivanje las z brezovim šamponom in preoblačenje. Ob vrnitvi v internat smo perilo oddali v pralnico. Vsak kos perila je bil oštevilčen, moja številka je bila vsa 4 leta 120. Kako je bilo s čistočo med tednom, posebej po nogometu na lešu, si danes še jaz težko predstavljam, takrat pa si s tem nismo delali skrbi. Tudi doma še nismo imeli kopalnice in pralnega stroja.

Pospravljanje sobe z vsakodnevnim pregledom, učni uspeh in vedenje, je bilo osnova za ocenjevanje gojenca v internatu, ki je s tem pridobival ali izgubljal točke. Do 3. letnika s tem nisem imel problemov, potem pa me je hudič premotil in za 18. rojstni dan sem v sobo prinesel liter takrat modernega hruškovega likerja. Ker je bil ravno čas vinskega sejma, smo na sobna vrata še izobesili prvo stran ” Pavlihe” z naslovom ” Že dolgo nismo pili ga!”. Vzgojitelj tov. Klemen je to takoj odkril in kot zanalašč je tisto jesen prišel na roditeljski sestanek oče. Cel dan ni nič rekel, ko sva se poslovila na avtobusni postaji, kamor sem mu pomagal nesti pakete, pa je le omenil.”Če ga boste še pili bo treba pa domov. Jaz tega ne bom več poslušal!” In s tem je bilo konec pridige.

161026754-001 Kot rečeno sva šla z Andrejem malo po mestu. Imel je fotoaparat in najprej sva se ustavila nedaleč od internata ob fontani Mladinsko kolo kiparja Stojana Batiča na Komenskega ulici.
161026755-001 Pot sva nadaljevala v Tivoli in si pred Cekinovim gradom ogledala razstavljene tanke iz 2. svetovne vojne. Na enega sem celo splezal in Andrej me je slikal, ko sem čvrsto držal za cev topa. Ker sva bila namenjena na plesne vaje, sem si za vsak slučaj podložil papir. Takrat nisem vedel, da me bo Fikret Mehađić čez osem let poslal v šolo rezervnih oficirjev tankistov v Banjo Luko. Tank na katerem sem slikan je ameriški M3A3 Stuart s topom kalibra 37 mm. Partizanska vojska je kot ameriško pomoč dobila leta 1944 56 takih tankov, ustanovljena je bila Prva tankovska brigada NOV, ki je bojno pot končala v Trstu.
Po sprehodu po mestu sva jo mahnila na začetniški plesni tečaj k Jenku na Petkovškovo nabrežje. Malo sva se še doterala, potem pa gostobesedni mojster Jenko, promenada, angleški valček in foxtrot. Še najtežja je bila promenada, ko smo šli fantje prosit dekleta za ples in sledil je nekajminutni sprehod v krogu po dvorani. Takrat naj bi plesalec začel prijeten priložnostni razgovor pa ne o vremenu in ne o šolskih ocenah. Moram reči, da smo pri tem še bolj švicali, kot potem, ko je končno mojster Jenko prižgal gramofon. Teptali smo po nogah ubogih soplesalk, ki so bile prav tako večinoma srednješolke in plesne začetnice.

Ko sva se zvečer vrnila v internat je sledila dolga skupna analiza popoldneva s poudarkom na najinih plesnih “uspehih”.

Na Vidovdanski je stanovala tudi moja sestra Olga in po mnogih letih tudi oba naša sinova.

Slovarček:

  • doterala: uredila
  • švicali: se potili
  • leš: premogov pepel in ugaski

Kraj: Ljubljana
Datum: pomlad 1967
Avtor: Andrej Seljak
Zbirka: Alojz Mazij
Skenirano: 26. 10. 2016
Oblika: 2 fotografiji

Advertisements
7 komentarjev leave one →
  1. 13. 11. 2016 09:57

    Lepi spomini. Tudi midva z ženo Vido sva vse to doživljala. Po 45 letih sva zopet prehodila pot od internata do šole in nastal je ta video zapis.https://www.youtube.com/watch?v=K0kzPjca-Uo

  2. 13. 11. 2016 18:39

    Super video!! Lepa je Lublana, tud’ če je včasih mal’ bulana. Sej se neč ne vid’…

  3. alojzmazij permalink
    14. 11. 2016 11:37

    Vida in Silvo hvala, da sta tako lepo dopolnila moj opis! Izbrala sta posebej danes lepo pot po Petkovškovem nabrežju. V naših časih je bila to navadna ulica brez lokalov in tudi zanimivi Mesarski most je bil zgrajen šele pred nekaj leti. Tako smo jo velikokrat mahnil kar po Trubarjevi,kjer so bile manjše trgovine in nekaj bifejev.

  4. 15. 11. 2016 08:04

    Zanimivo branje 🙂

  5. Brane Fatur permalink
    15. 11. 2016 21:14

    Ne mine dan, da ne preberem Starih slik, čeprav stanujem v Prestranku. Končno sem zasledil prispevek o našem internatu in življenju v njem ter ga z velikim veseljem večkrat prebral. Tudi sam sem dal to skozi, kar piše Alojz Mazij in bi ga dobronamerno tudi sam dopolnil, vendar samo nekaj utrinkov od recimo stotih. Verjetno sva isti letnik saj sem srednjo šolo pričel istočasno kot ti. Sprejemna izpita sta bila slovenščina in matematika, ne tudi jezik. Dom se je imenoval Dom tehniških šol, znamenita Vidovdanska 7. V sobah neogrevanih (leta 1965), pod streho so si sami kurili pečice, so bili tudi stoli in ozke ter visoke omarice. Jaz sem imel tuj jezik angleščino, moj sostanovalec je bil Franc Zabukovec iz vašega konca. Plesna dvorana v domu je posebna zgodba, mene je naučil plesati mojster Adolf Jenko v nizki stavbi na Petkovškovem nabrežju, mislim, da je bil sredi dvorane steber. Na igrišču vzporedno s stavbo B je bil resnično leš, tu so igrali tudi rokometne tekme. Sam sem za domsko reprezentanco tedaj igral nogomet. Po tekmi ali prostem igranju smo bili črni do kolen. Obvezno umivanje je bilo v koritu v prvem nadstropju stavbe A. Jaz sem v začetku stanoval prva in druga vrata pri umivalnici, ti si bil bolj proti koncu hodnika. Spomnim se večera kot bi bilo danes; pritekel si bos po dolgem hodniku, si temeljito umil noge in na vprašanje ali greš tak nazaj, dejal : “glavno, da tace ne smrdijo, malo so lahko umazane.” Naši vzgojitelji v stavbi A – Klemen, Hribar, Strmole, Lalićeva, direktor – Jeler imen ne vem.

    Branko Fatur

  6. alojzmazij permalink
    16. 11. 2016 18:33

    Branko,lepo da si se oglasil! Še danes se spominjam tvojih lepih nogometnih potez. Prav tako ostalih “nogometašev”: Ivana in Rada Lisjak,Mahniča, Kavsa…Središčni steber v plesni šoli pri Jenkotu pa je prav prišel, da mojster ni videl vseh naših začetniških korakov izven vsakega takta. Če je to opazil, je namreč lastnoročno prijel plesalca, se postavil v žensko vlogo in ga toliko časa sukal po plesišču okoli stebra, da je ta nekako zapopadel 1-2-3, 1-2-3, 1-2-3…Lep pozdrav v Prestranek!

Trackbacks

  1. 1939 Ljubljana – Prvi elitni ples | Stare slike

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: