1890 Postojna – Razred
Na sliki je razred, ki ga je obiskovala Lojzka Dekleva. Razredničarka je bila Viktorija Praprotnik. Rojena je bila (najverjetneje) 22. decembra 1866 v Ljubljani.
Umrla je 22. 11.1905 (po nekaterih podatkih 23. novembra) pri svoji sestri v Ljubljani.
Verjetno je redkokdo slišal zanjo, še redkejši pa vedo, da je bila hči Andreja Praprotnika, šolnika in mladinskega pisatelja. Mnogi, predvsem starejši, poznajo pesem »Stoji učilna zidana«, ki jo (je) prepeval Tomaž Domicelj in nekateri celo mislijo, da jo je tudi sam spesnil. Pa je ni. Pesem je avtorsko delo Andreja Praprotnika in v njegovi verziji se glasi takole:
Stoji tam šola zidana-
pred šolo lepa jablana,
na jablani v votlini pa,
senica gnezdice ima.Ta ptica enkrat prileti
na okno dol k učilnici,
tožiti dečke če britko,
zapoje žalno pesnico.»Učitelj slušaj, kaj povem,
vsa žalostna od vas zdaj grem:
lej dečki me sovražijo,
nevsmiljeno preganjajo.Naznali so moj mladi rod,
zmetali ga na terdo pot,
in strašno so poginoli
mladiči moji ljubi vsi!Divjaki ti zaslužijo,
da ostro kazen čutijo:
Kdor ptičkov v miru ne pusti,
hudobo v sercu si redi!

Viri:
Kraj: Postojna
Datum: 1890
Avtor: neznan
Zbirka: Marija Žumer
Skenirano: 26. 7. 2016
Oblika: fotografija nalepljena na karton
Zanimive obleke. Takih si pa tudi danes ne bi mogli privoščit vsak teden drugo.
Učilno zidano smo peli v Osnovni šoli nekoliko spremenjeno.
Grdobe grde paglave,
masti ste vredne leskave,
kdor uboge ptičice mori,
ta v srcu svojem priden ni.
Pesem je malo “popravil” Fran Levstik, ker mu originalna ni bila všeč. Svojo verzijo je objavil v reviji Vrtec leta 1877 in to mi bolj poznamo, saj je original kar utonil v pozabo.
Bom pa še ostale kitice napisala:
Stoji učilna zidana, pred njo je stara jablana,
ta jablana ima votel panj, sinica znosi gnezdo vanj.
Sinica zjutraj prileti, na šolskem oknu obsedi,
na oknu čivkati začne, tako učitelju pove.
Poslušaj me učitelj ti, kako se pod teboj godi,
vsi dečki tvoji me črte, povsod pode, povsod love.
Zalezli so moj ptičji rod iz gnezda vrgli ga za plot,
mladiči tam pomrli so, oči svetle zaprli so.
Grdobe grde paglave, masti ste vredni leskave,
kdor uboge ptičice mori, ta v srcu svojem priden ni.