1908 Avstro-Ogrska – Leseni pozdravi

Furnir oziroma nerabne ostanke je iz tovarne nosila mama, ker je bil dober za podneto in za stričeve umetniške podvige. Jesenov je dišal po maslu in je bil skoraj bel, ebenov je dišal po cimetu in je bil temno rjav. Všeč mi je bil njihov vonj. Mama pa ni nosila iz tovarne le ostankov furnirja in smrad po razredčilu, pomešan z vonjem nitrolaka, ampak tudi zanimive zgodbice.

Nekega lepega popoldneva je snažilka odprla vrat pisarne in zagledala sodelavko in sodelavca enega z drugim oziroma pri edinem kmečkem opravilu, pri katerem se ne kadi. Bila je tako zaprepadena, da je morala nekomu zaupati. Ampak je slabo izbrala. Povedala je največji čenči in kmalu je cela fabrka vedela, kdo s kom in kje. Sicer pa kaj se to pravi – povzročati tak stres ubogi snažilki.

Nekaj podobnega se je nekoč zgodilo tudi naši mami v tovarni (saj boste sami uganili v kateri), ko je zmanjkalo nitrolaka in ga je šla v skladišče iskat. Tam je na stolu sedela sodelavka, pred njo pa je stal preddelavec s spuščenimi hlačami. Sodelavka se je hitro znašla in rekla: »Veš, Verona, gledava, kdo je bolj zagorel.« Ker je bilo ravno po dopustih. »Kar dajta«, je rekla mama, ki se je resda rodila zjutraj, ampak ne tistega jutra in ji je bilo takoj vse jasno. Tudi to, zakaj ima »una« večjo plačo kot ostale. Pa pravijo, da se Slovenci ne razmnožujemo dovolj. Saj se, samo haska ni nobenega.

Datum nastanka sem določila po znamki, ki nosi letnico 1908. Tega leta je bila 60-letnica Avstro-ogrske monarhije in izdali so serijo znamk s portretom Franca Jožefa.