1959 Slivice – Obročarstvo
Med zadnjimi izdelovalci obročev je bil Matevž Ivančič, Tomažičev Matevž, Slivice 9. Veliko let je preživel v ZDA, ko se je vrnil domov, se je lotil izdelovanja obročev, da si je tako prislužil kakšen dinar.
V vaseh Unec, Ivanje selo in Slivice na Notranjskem se je ohranila stara domača obrt – obročarstvo. Že skoraj sto let je minilo (leta 1959 op.), ko so prvič začeli z izdelovanjem obročev. Mali kmetje, predvsem pa kajžarji, so se zlasti pozimi lotili obročarstva in pri tem kar precej zaslužili. V gozdu nasekajo leskovih palic, ki morajo biti dolge najmanj 200 cm, premera 3-5 cm in čimbolj ravne in gladke. Povežejo jih v butare po 60 do 120 palic skupaj in si jih, če so jih nasekali kje bliže doma, naložili na rame in hajd domov. Na “rezivnici” je obročar najprej s sekirico razcepil palico v dolžini okoli 15-20 cm, nato pa ta razcepljeni del porinil preko pokončnega količka na rezivnici in tako razcepil celotno palico. Razcepljene palice je z rezivnikom zgladil.
Ko je tako pripravil 40 do 50 razcepljenih palic – to bili obroči – se je obročar podal v poseben stol (glej sliko; okrogla deska na nogah z odprtino v sredini, kjer se vrti obročar; ob straneh so pritrjeni količki, v katere vpenja obroče) in jih začel zvijati, drugo za drugo v “koretelo”. Ko jih tako vstavi 40 do 50 jih poveže z žico in leskovo vitro. Koretela je končana in jo le še odstrani iz stola.
Obročar lahko naredi na dan 7 do 10 koretel.
Obroče so delali predvsem v zimskih mesecih, ko je bilo manj drugega dela in to seveda v hiši.
Obroče so uporabljali za obijanje zabojev, sodov in druge embalaže.
Nadučitelj na Uncu, Peter Repič, je leta 1889, v knjižici Logaško okrajno glavarstvo na strani 92 obročarstvo takole predstavil:
Bajtarji in najemniki se v velikej meri pečajo z izdelovanjem obročev, zlasti v zimskem času, ter jih potem izvozijo v Trst, kjer zanje lepe denarce dobe. Priden delavec lahko po goldinar in več na dan zasluži. Obročarstvo je silno stara obrt teh vasi (Unec, Slivice, Ivanje selo); ž njim so se poprej še veliko bolj pečali kakor dandanes.
Še zanimivost; iz zapisnika seje KLO Unec, 10. 8. 1946 izvemo, da je vse pripravljeno za ustanovitev državnega podjetja “Leseni obroči”. Podjetje je uspešno poslovalo do konca leta 1948 (proizvodni plan za leto 1948 je bil izdelava 520.000 obročev ali 13.000 koretel), ko se je podjetje združilo s Kmetijsko zadrugo Unec.
Na fotografiji Matevž Ivančič na dvorišču hiše pri izdelavi “koretele”. V ozadju gre soseda Lucija Perko, Slivice 8.Prispevek je napisal: Franc Perko.
Kraj: Slivice
Datum: 1959
Avtor: Franc Perko
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 13. 12. 2016
Oblika: fotografija
RSS - Posts
K obročarstvu mogoče še tale podatek: v ZDA je Matevž Ivančič poamerikanil svoj priimek in ime v Mike Evans. Tam je pustil dva sinova, po podatkih iz leta 1964: Mihael Evans, Skinner Hollov Road Gowanda, New York in Hendrik Evans, RD 2 Cattaraugus New York, in predvsem Hendrik mu občasno pošiljal dolarje. Matevž Ivančič se je po vrnitvi iz Amerike nastanil pri nečakinji Zofiji Ivančič Slivice 9.
O obročarstvu je pisal tudi Ivan Matičič (1887 – 1979 ), pisatelj iz Ivanjega sela, v povesti Petrinka, spoštljivem poklonu kmečki ženi, njeni modrosti in neskončni požrtvovalnosti pri skrbi za številno družino v času pred prvo svetovno vojno. Ivanje selo v povesti imenuje Orehovje.
” Petrin je torej hišo preskrbel z drvmi. Zdaj se bo pa gotovo usedel in počival; naj da že vendar mir, saj je družina za zimo preskrbljena. Kako mislite, Petrin da bi miroval pa se morda ulegel? Le kaj vam pride v glavo, ljudje božji! Ne, Petrin bo počival šele pri Svetem Jeronimu. Zdaj se bo spravil nad leskove palice. Nad leskove palice? Čemu pa to? – Nu, zato da ne bo pozimi dremavhal brez dela, pa bo uvijal obroče. To je namreč obrt, ki Orehovcem posebno dobro nese, o pa še kako! Po dva kolača sta za en par, v Trstu vse pokupijo. Če jih pridno uvijaš, za tobak si prav gotovo zaslužiš, morda ti na koncu ostane tudi še za kak liter dobre kapljice. Da, Orehovci kar tekmujejo, kdo bo navil več kolačev čez zimo.
Petrin in Tevž šarita torej že zopet po gozdu pa pridno stikata za leskovjem. Leskove palice, palice! Ravne morajo biti, nad dva metra dolge in take, da se rade koljejo. Kaj morajo biti samo leskove? O, jesenove so še boljše. Petrinova obročarja se torej plazita po grmovju, in sicer z večjo vnemo, kot bi nabirala lešnike. Dva, tri dni – pa sta zopet raztrgana od vrha do tal, prav kot v Suhem grabnu. Mati pa šivaj in šivaj! Nu, nič zato, je tu kup butar, ki jih zdaj obročarja nosita k domu. Toda Petrin še ni ugnan, še vedno nekaj sitnari. Tevž naj gre še sekat palice, ker staremu se zdi, da jih ne bo zadosti čez zimo.
Dobro. Petrin zajaše za hišo rezilnico. Tu kolje palice ter jih obrezuje, da mu trske kar frčijo izpod rok. Ko se tega dela naveliča, pa zleze v obročnjak. Tu pa uvija obroč za obročem ter s trto povezuje lepe okrogle kolače, ki jim pravijo “koratele””,
Tole obročarstvo je pa zanimivo. Le kako, da je le v nekaj desetletjih izginilo iz spomina!!!
Tudi moj tast Podbojev ata iz Unca (tazgornji) je delal obroče. Karkoli je delal v gozdu, napravljal drva, ali podiral smreke, vedno je napravil kupček lepih leskovih palic za obroče in jih potem doma obdeloval. Ti so bili za sode za vino. Še dolgo je bila pod kozolcem naprava za ukrivljanje obročev.
V izročilu domačinov je še kar nekaj spominov na izdelovanje “koretel”, predvsem na Uncu, Slivcah, Ivanjem selu…Je pa zanimivo, da je to del širše “notranjsko-črnovrške” domače lesne obrti, ki je dajala dodaten zaslužek mnogim bajtarjem pa tudi premožnejšim kmetom. Posebno v Črnem Vrhu so bili znani izdelovalci sodov, in vse ostalih lesenih pripomočkov za vinogradništvo- in so vse te izdelke prodajali v Vipavski dolini in na Krasu.
Leta 1994 so učenci od 1. do 4.razreda O.Š. UNEC sodelovali pri projektnem delu z naslovom: OBROČARSTVO NA UNCU, V SLIVICAH IN IVANJEM SELU. Mentorice so bile: Majda Palčič Marc, Karmen Petrič, Ana Mulec Prudič in Danica Štefančič. Praktičen prikaz izdelave “korotel” pa so prikazali Bajt Stanko, Kranjc Janez in Gnezda Darko. Na povabilo omenjenih mentoric, sem jaz, Slavko Červek,ta prikaz tudi posnel v 51 minutnem posnetku na VHS kaseti. Namen imam zadevo presneti na DVD. Tudi RTV Slo je tej zgodbi posvetila nekaj minut. Zgodovina .
Tudi na Stareslike bi z veseljem objavili.
Nujno potrebujem ali je kje zapisano (kakršenkoli članek, knjiga ali drug vir), da se je trgovec in gostilničar Simon Ribarič z Unca ukvarjal s trgovino korotel (obročarstvo) v obdobju od 1905 do okrog 1920. Na Uncu sta se ukvarjala s trgovino z lesenimi obroči že najmanj od leta 1905 gostilničar Urbas (Enžek) in Simon Ribarič.
Komentar poslal 4.5.2023.