1955 Unec – Modra kuverta trgovine z obroči

Modra kuverta z dvema zgodbama: prva obročarstvo, druga živinoreja in mlekarstvo.

Ivan Urbas, Trgovina z lesenimi obroči, Unec pri Rakeku, je bil pred drugo svetovno vojno edem izmed trgovcev z lesenimi obroči, ki je od obročarjev z Unca, Slivic in Ivanjega sela odkupoval obroče in z njimi zalagal trg. O obročarstvu je bilo že več napisano v Starih slikah, zato tokrat več o živinoreji.

Ker je v povojnem obdobju za zadrugo zbiral mleko, je za obračun oddaje mleka, ki ga je oddala Perko Cilka (moja mama), uporabil kar predvojne kuverte (včasih so temu rekli škrt, danes bi rekli ekološko usmerjeno krožno gospodarstvo):

144 lit. a 3,5 %  a 1795 = 258.550
- 20 par zbiranje            2.880
--------------------------------------
                           255.670

Pri hiši smo imeli dolgo obdobje po dve kravi, z njimi smo tudi vozili, šli v gozd po drva, in opravljali druga kmetijska opravila, razen oranja. Ta mesec, nekje v petdesetih letih, je mama oddala kar okoli 5 litrov mleka na dan. Vsak dinar je bil takrat še kako pomemben, doma so bili štirje otroci stari od 3 do 13 let. Od šestdesetih let preteklega stoletja pa smo imeli na majhni kmetiji poleg krave za prevoze še enega vola, ki je skupaj s Šimščevim volom iz Slivic 15 tvoril uigran tandem za delo, enkrat pri nas drugič pri njih.

V petdesetih letih smo, da bi prihranili nekaj sena za zimo, fantje in dekleta z malih kmetij poleti pasli živino tudi v gozdu. Vem, da nam je dal logar Janez Ivančič iz Slivic posebno dovolilnico z navodilom, kje smo lahko po gozdnih revirjih Škocjan in Planina pasli: manjše jase po gozdu, okoli vojaških objektov v Slivski in Unški zoni (italijanski vojaški objekti, Alpski zid-Vallo Alpino) in s travo zarasla okolica gozdnih cest. Nismo pa smeli pasti po gozdu, posebej je bila prepovedana paša na pomlajenih površinah. Iz Slivice sva v glavnem redno pasla jaz in Špelin Tone (Slivice 19); z Unca (Hribc) pa Grehcov Tone, ter Ivanka in Magda Polečnikovi. Midva s Tonetom sva pasla od Slivic ob cesti proti Unški zoni, Hribčani pa od Hribc ob stari cesti proti Postojni do Unške zone in Unške koliševke, kjer smo se pogosto srečali. Iz Slivic sva morala kar dvakrat prečkati železniško progo, kar je bilo precej nevarno, saj sva pogosto pognala krave čez progo tudi ob zaprtih zapornicah; seveda sva prej z napetimi ušesi prisluškovala ali se približuje vlak.

Nevarna je bila tudi paša okoli opuščenih italijanskih vojaških objektov s številnimi nezavarovanimi jaški. Spomnim se, da je v enega padla Lojzova krava iz Slivic.

Do šestdesetih let dvajsetega stoletja, ko je vas Slivice štela 29 hišnih številk, so imeli živino pri 21 hišah; danes, ko ima vas okoli šestdeset hiš, pa se ukvarjajo z živinorejo in konjerejo le še pri šestih domačijah, pa še to ne v prav velikem obsegu.

Kraj: Unec, Slivice
Datum: 1955
Avtor: –
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 6. 2. 2017
Oblika: dokument