1953 Cajnarje – Pet rekrutov

Pet fantov – rekrutov iz vidovskega konca je imelo vojaški nabor, oziroma po njihovo “štjlngo“. To je pomenilo nekakšen zrelostni izpit in potrditev sposobnosti za služenje vojaškega roka. Če si bil razporejen v ustrezen vojaški rod, je pomenilo tudi, da si zdrav in odrasel. Fant, ki ga pa v vojsko niso sprejeli, še pri dekletih ni bil obrajtan. Bilo je to hkrati čast in ponos, pa tudi breme bližajočega se odhoda od doma. Fantje so si za ta pomembni dan najeli prevoz ter kar dva godca za boljše vzdušje. Vozil jih je Bojan Bavdek – gostilničarjev sin iz Svetega Vida. Voz so doma okrasili s smrekicami, na katerih so plapolali pangeljci. Mislim, da so jim pri tem pomagala dekleta. Vojaško potrditev so potem celo pot še sami potrjevali s tekočimi sredstvi. Ustavili so se v vsaki gostilni. Prepevali so ob igranju harmonike, se veselili in uživali v svojem trenutku. Slikani so pred gostilno v vasici Cajnarje. S šopki cvetja na prsih in s kozarci v rokah so se lepo postavili pred neznanega fotografa.

• Prvi z leve je Kovačev Ivan (Sveti Vid), čez rame ga objema Ivan Zadnikar (Čohovo), sledi Pajkov Stane (Ravne), nazdravlja mu Slavko Doles (Jeršiče) in z litrom v roki Rotov Jože (Ravne).
• Zadnji stoji voznik Bojan Bavdek.
• S harmoniko v naročju sedi Alojz Hiti (Osredek) in še godec iz Ponikev, njegovega imena se ne spomnimo.

Gostilna v vasici Cajnarje se je uradno imenovala Točilnica KZ Cajnarje, kar je lepo vidno iz napisa. Slavko pa se spominja, da so jo domačini imenovali “Pajzl”.

Zadnja stran slike z novejšim podatkom.