Skip to content

1929 Gornje Jezero – Poroka pri Andrjaževih

25. 06. 2017
tags:

Poročna slika, ki jo hranijo pri Andrjaževih, prikazuje poroko Matevža Gerla, rojenega leta 1890 z Gornjega Jezera in Frančiške Gerbec, rojene leta 1898 iz Lipsenja št. 6 … Kdo jo je posnel, ne vemo.

Ampak kakšen ambient! Svatje stojijo pred čisto novo leseno steno skednja z dvokrilnimi vrati, ki so dovolj široka, da je skoznje mogoče zapeljati naložen voz. Spredaj je ješterlah ali vsaj utrjena ravna tla, ob strani deblo sadnega drevesa, pod kapom riešta zrele koruze, za redko ograjo iz letev pa kopica sena za zimo, kar vse namiguje na jesenski čas poroke. Ker je bil ženin doma z Gornjega Jezera in je nevesto pripeljal na dom, lahko domnevamo, da je tudi slika nastala na Gornjem Jezeru. To pa je leto poprej skoraj povsem pogorelo, kar pojasni povsem novo steno skednja, pred katero so se postavili svatje: pogorelci so, tudi ob pomoči države, na vso moč hiteli obnavljati uničene domačije in tudi gospodarska poslopja.

Kdo so svatje? Po spoduobi ugibamo, da sta levo od ženina in neveste ženinova starša: oče Jakob, rojen leta 1864 in njegova druga žena Urša Mulec, doma iz Viševka. Za možaka s harmoniko na desni, ki ima edini na glavi klobuk, pa vemo, da je ženinov brat Janez. Drugih ne poznamo.

Kako moderno so se opravili! Venčka na glavi neveste in spletične posnemata diadem, krilo spletične je za tiste čase na deželi še pohujšljivo kratko, mestna moda pa je tako dolžino dovoljevala. Nevesta je zadržano elegantna v obleki s plisiranim krilom.

Na prsih imajo šopke, ki so morda papirnati ali celo svileni, malo boljši. Dekleti imata okoli vratu moderni dolgi beli ogrlici z vozlom, v laseh pa bela nageljčka in vejico asparagusa. Tudi drugi imajo nageljčke, čeprav ne vsi. Le kje so jih dobili jeseni? Ali pa so tiste rešte koruze in kopica sena še od prejšnjega leta in je bila poroka maja ali junija, ko cveto binkoštni nageljni?? So našli kakšne bolj pozne nageljne? Hm …

Nevesta ima obleko domiselno okrašeno s plisejem na zapestjih in v vratnem izrezu, poročni prstan na njeni roki pa se blešči kot je treba, čeprav sta obraza mladoporočencev videti nekam utrujena in naveličana. Pa menda ja ne žalostna?! … Razen deklet v svetlih oblekah, ki delujejo vsaj malo lahkotno in neobremenjeno, so tudi drugi svatje nekam resni. Jih je fotograf predolgo mučil s pripravami?
Mladenič zgoraj sumljivo spominja na mojega strica Henrika v mladih letih, čeprav je malo verjetno, da bi bil – dasi sovaščan – na tisti ohceti. Mu je bil pač nekdo od svatov podoben … Ali pa je morda vozil ohcet? … S tisto kočijo, ki jo je imel Mramorjev stari oče za prevažanje potnikov na štacjuon na Rakek? In je vanjo zapregal lipicanko, ki se je navadila hoditi v hišna vrata moledovat za žgance ali jabolka? … Če je bil to res stric Henrik, ima na tej sliki sedemnajst let … Vse je mogoče.
Fotografija je oblikovana kot razglednica s prostorčkom za naslov in znamko ter sporočilo.

Slovarček:

  • ješterlah : tlak
  • riešta: koruzni štoki obešeni na vrv ali žico med sušenjem
  • po spoduobi: po podobnosti
  • štacjuon: železniška postaja

Viri:

  • Lojzka Strle, Gornje Jezero, maj 2017, ustno

Kraj: domnevno Gornje Jezero
Datum: okoli 1930
Avtor: ni znan
Zbirka: Lojzka Strle
Skenirano: 10. 5. 2017
Oblika: fotografija

Advertisements
No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: