1939 Mala Loka – Spominska knjiga
Na tihem mirnem gričku, ponosni grad stoji, veliko mladih deklic, veselo v njem živi. Samo za kratko dobo, smo tukaj se sešle, če vidmo se še kdaj v življenju, to pa sam Bog ve.
Skromna slikica, narisana z navadnim svinčnikom ene od učenk gospodinjske šole v Mali Loki pri Trebnjem, veliko pove. V gradu z bogato zgodovino je skupaj z veliko dekleti leta 1939 živela Terezija Jernejčič iz Slivic, ki se je kasneje poročila v Ivanje selo k Malnarjevim.
Grad Mala Loka pri Trebnjem je po več menjavah lastnikov prešel leta 1929 v last Gospodarske zveze Ljubljana. Ta je leto kasneje v teh prostorih odprla gospodinjsko šolo, ki so jo do leta 1949 upravljale šolske sestre. Po drugi svetovni vojni je grad prešel v roke KZ Trebnje in je tu bila do leta 1961 kmetijska šola. Po podpisih v spominski knjigi je razvidno, da so bile učenke te šole praktično iz cele Slovenije.
Ko so se dekleta po enoletnem skupnem bivanju poslavljale od sošolk in učiteljic, so si v skromen spominski zvezek zapisale čudovite misli in napotke, ki bi lahko veljali tudi danes, seveda, če bi jih upoštevali.
Pa si preberimo nekaj najbolj zanimivih:
Vse pozemeljsko bogastvo prazno ti srce pusti. Čas, ki vestno ga porabiš, vir je sladkih srečnih dni.
Reziki Mala Loka 1939
Ni slajšega, kot ljubiti bitje, ki ti je vdano. A vedi, da ni grenkejšega kot spoznanje, da si varana.
Rezki Mala Loka 8. 8. 1939
Kadar na večer življenja, brala boš vrstice te, koliko spominov sladkih, božalo ti bo srce. Znanci, znanke iz mladosti stopijo pred tvoj obraz kakor živi, in med njimi, ali stopim tudi jaz?
Francka Kvas iz Zaloga pri Komendi.
Ko veselja sreče boš iskala, glej, da te ne vara svet. Kolikokrat ti bo strupa dala, prav tista roka, ki ti ponuja cvet.
Angelca Lovšin, Goriča vas pri Ribnici
Bodo rožce ovenele, vsahne rožmarin, bodo ptičke onemele, ostal bo le spomin.
Lenka Debevec Ebersdorf, Pliberk- Koroška
Srečna in res sama s seboj boš gospodinja takrat, ko ne boš nase mislila.
Pepca Frece, Liboje, Petrovče pri Celju
Če reče kdo ti žal besedo, ne vtisni jo takoj v srce, saj srce dostikrat ne ve, kaj usta v hipu zgovore.
Francka Dolhar iz Predoselij
Karkoli boš delala, pomisli na posledice.
Tončka Cerovšek, Pijavško pri Krškem
V trpljenju in nezgodah, prebridkih solz ne toči v življenja težkih urah, le Bogu se izroči.
Angela Primožič iz Št. Ruperta
Najprej dobro presodi sebe, da boš lažje milejše sodila druge.
Šolska sestra Matijana
Viri:
- Krajevni leksikon Slovenije, 1971 DZS, Ljubljana
Prispevek je napisala: Ana Ivančič.
Kraj: Mala Loka pri Trebnjem
Datum: 1939
Avtor: –
Zbirka: Marija Sečnik
Skenirano: 7. 6. 2017
Oblika: dokument
Čudovito!
Pa še prijetno presenečenje , saj je med spominskimi zapisi tudi prevod prvega latinskega pregovora, ki nas ga je naučila naša profesorica, v naši mladostni hudobiji in razposajenosti imenovana Mandibula ( čeljust): Quid-quid agis, prudenter agas et respice finem – karkoli storiš, stori preudarno in misli na konec. Škoda, da so šli njeni dragoceni nauki v pozabo, ne da bi jih vsaj poskusili upoštevati…