1953 Kožljek – Koželjško žegnanje
Na fotografiji so udeleženci žegnanja pri Mežnarjevih na Kožljeku. Gospodar Alojz Korošec je bil po poklicu mizar in bil je tudi za mežnarja na Kožljeku. V zakonu se mu je rodilo 5 otrok, žal je žena umrla, ko so bili otroci še majhni. Ni kazalo drugega, moral se je še enkrat poročiti in dobiti otrokom drugo mamo. Poročil se je z Matevžkovo Francko z Ulake na Blokah, ki je bila pridna in sposobna gospodinja, ki je res podpirala tri vogale hiše. Z drugo ženo sta imela še hčerko Fani.
V časih po vojni je bilo težko pogostiti večje število gostov, res pa niso bili preveč zahtevni.
Na fotografiji zadaj stojijo:
- Jože Korošec – Dolnji F∂žnarjov iz Dobca,
- Alojz Korošec mlajši, domači sin in naslednik na Mežnarjevi domačiji,
- Ivanka Ozim, roj. Korošec, gospodarjeva sestra, ki je živela v Radljah ob Dravi,
- Marija – Micka Korošec, roj. Korošec, gospodarjeva sestra, Ta dolajna F∂žnarjeva mama iz Dobca,
- pred njo stoji njen mož Andrej Korošec, F∂žnarjov ata iz Dobca.
Spredaj z leve:
- Alojz Korošec, starejši, gospodar pri Mežnarjevih in koželjški mežnar,
- njegova žena Francka,
- za njo stoji Anton Nared – Francetov Tone iz Dobca,
- v beli bluzi Franckina sestra Ivanka Škafar in
- njen mož Karel iz Ljubljane,
- v črni bluzi Rezka – Terezija Hren, Kovačeva mama iz Bezuljaka, ki drži za roke hčerko Marto,
- poleg stoji s prekrižanimi rokami Jože Hren – Kovačov iz Bezuljaka,
- dekleta pri kraju ne poznam.
OD NAŠE VASI KOŽLJEK,
ki je bila požgana 2. 7. 1942
Žalostno je srce moje,
ko pogledam našo vas,
razvaline strašne vojne,
ki divjala je pri nas.Lepa naša b’la vasica,
kras slovenskih teh planin,
na tem hribčku v dolinci
uvrščen naš dom je bil.Večkrat zbrali so se fantje
in dekleta tudi vmes,
pri patroni sv. Ani
slavo pela cela vas.
Prišel pa sovrag nemili,
celo vas upepelil je,
dost’ gorja je nagomilil,
ker uničil nam je vse.Kje so fantje in dekleta,
kje so hišice lepe,
strašna vojna vse vzela
in uničila je vse.Ko bi naši rajni prišli,
bi sočutno klicali:
To so naši žulji bili,
ki so se upepelili.Ko pa trombe glas zapoje,
zemljo našo v prah zdrobi,
takrat naša daj patrona,
da v dom Očetov bi prišli.
Kožljek je najvišje ležeča vas na Menišiji, leži na planoti med Zalakami, Vinjim vrhom in Boštjanovim lazom, na nadmorski višini 788 metrov. Na začetku vasi stoji, nekoliko dvignjena na gričku, cerkvica svete Ane.
Sveta Ana je po Svetem pismu mati Božje matere Marije, Jezusove matere, torej Jezusova babica. Ker je Ana tako dobro vzgojila hčerko Marijo, da je bila vredna nositi in roditi Jezusa, je zavetnica vseh mater. Sveta Ana goduje 26. julija. Slovesno praznujejo njen god na nedeljo po 26. juliju. Takrat je na Kožljeku žegnanje. Ob 10. uri je sveta maša, pridejo ljudje tudi iz drugih vasi in Koželjčani, ki živijo drugod. Po maši sorodniki in stari znanci veselo klepetajo pod lipami, gospodinje pa hitijo domov pripravljat slovesno kosilo. Na žegnanju se zbere širša družina in je potrebnih več priprav.
Slovarček:
- španski veterci: piškoti iz beljaka in sladkorja
- žegnanje: na Notranjskem praznovanje godu zavetnika vaške cerkve, tako kot ne Krasu šagra ali na Štajerskem lepa nedelja, ponekod pa proščenje
Viri:
- Marija Hren, Bezuljak, ustno, julij 2017
- Jože Korošec, Dobec, ustno, julij 2017
Kraj: Kožljek
Datum: julij 1953
Avtor: neznan
Zbirka: Marta Hren
Skenirano: 26. 11. 2016
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Krasno. Tale pesem pa privabi solze v oči. Ubogi Slovenski narod, kaj je prestal.
Matevžkova Francka je bila moja daljna sorodnica. Njen brat, Matevžkov Tone z Ulake, je bil poročen z mojo teto Zofko in nazadnje sta živela v Velikih Blokah. Ko sem bila še majhna, nam je stric Tone vedno pripovedoval kakšne zanimive zgodbe, otroci pa smo ga poslušali z odprtimi očmi in ušesi. Tako je tudi povedal, da je šel na Kožljek na obisk k sestri Francki (seveda peš) in je prišel tja čistp premražen. Skuhala mu je čaj in mu rekla: “Kar pogrej se, malo bova klepetala, ta čas ti bom pa rokavice spletla.” No, tudi jaz sem že spletla rokavice s palcem, pa če sem fino hitela, so bile narejene v enem tednu. In to otroške. 🙂
Halo, sošol’c, spoštovanje!
“dekleta pri kraju pa ne poznam” pravi ga.Hrenova. Jaz pa jo, saj je hči st.očeta Franca na sliki in njegove nove žene iz Blok, Francke in je moja teta in ji je ime Fani, zdaj v Borovnici.
Hvala za to kar delaš, fino.Upam, da ti Bločanka kej ne nagaja in ti da mir.
Vprašanje : Če in ko naletiš na slike svojega očeta v tisem velikem kufru na podstrehi in je med njimi kakšna sz letalskega mitinga na Jezeru, pod Dolenjo vasjo, jih daj na stran, objavi ali pa pokliči.Prosim.Hvala.
Ja, še nekaj slik je z letalskega mitinga za Dolenjo vasjo. Prav bi nam prišel kdo, ki še ima o tem dogodku kakšne spomine. Nekaj fotografij pa smo že objavili https://stareslike.cerknica.org/2011/10/04/1962-blata-za-dolenjo-vasjo-letalski-miting/
Vidiš, Miloš, nakladam, podatek pa pozabim-letalski miting je bil cca pribl. leta 1960-62.
Bohlonej!
Letalski miting za Dolenjo vasjo je bil drugo septembersko nedeljo 1962.
Prima, celo diapozitivi,kakovostno ohranjeni.Na hitro : rumenčki so Utve Aero 2, šolska letala
razvita in proizvajana še brez kabin samo z prednjo šipo za oba letalca še v kraljevi Yu, ta s kabino po vojni 1946 v Utvi Pančevo.Nasledili so jih precej lepši s plexi kapljičasto kabino, Aero 3, od katerih preko 100 izdelanih leti samo fantastično pred par leti obnovljeni od Jaka Jakliča v Postojni. Mariborskega od g.Bunderla iz Maribora je pred kakimi 10 leti razbil in se ubil, na žalost, ob tipični pilotski neumnosti, ko je želel nizko preleteti vas in hišo svoje punce in je zmanjaklo, ali hitrosti ali zraka ali moči ali pa vse hkrati in je zaoral med drevje v sadovnjaku.Sopotnik na zadnjem sedežu je čudežno preživel žalostni rendes vous! Zna biti še eden v Franciji v lepi srebrni obleki z YU oznakami – ga ni lepšega vojaškega šolskega letala na svetu, pravi Spitfire med šolskimi avijoni. Vprašljivo pa , če še leti, težko mogoče. V motorni drap barvi je KB-6 Matajur , tudi junak znamenitega filma Vesna.Na sliki je YU-CFI-ohranjen pa je samo še brat z oznako YU-CFD pod streho znamenitega letalskega muzeja v Beogradu na letališču v Surćinu.Pri Aeru 2 št 862 je začetniško jadralno letalo, znamenita Čavka na kateri je vzletela množica yugo pilotov začetnikov. Za ostala dva jadralca pa se bom moral potruditi v dokumentaciji poiskati točno kaj je kaj.Vsekakor je oni z kapljičasto kabino eden od mnogih slovenskih izdelkov Letalske zveze Slovenije & konstrukcijskega biroja Ljubljana, ki so nosili oznako KB plus številko modela, kot 6 za Matajurja.Hvala lepa za supersko hiter odgovor, tudi Dušanu.