1953 Sv. Vid – Birmanka Vida
16. 01. 2018
Birmanka Vida s svojo botro Pepo. Slikani kar ob cesti na Frtici, kjer je danes zadružni dom. Ker je istega leta prejela tudi prvo sveto obhajilo, ji je dala njena mama narediti lepo, dolgo, belo obleko, ki jo je oblekla za obe priložnosti. V njej je bila kot nevesta. Z botro, ki je bila oblečena v klasični črno beli kombinaciji, sta bili prav lep par.
Birmanka se še danes zelo dobro spominja tistega dne, pa ne samo zaradi birme. V dar je dobila ročno “urco” in stensko sliko Marjije z Jezuščkom. Vreme je bilo lepo, bil je čas košnje in spravila sena. In ker se je delalo vse ročno, so morali izkoristiti vsak trenutek. Zato tudi na praznično nedeljo oziroma na gospodov dan ni bilo počitka. Po kosilu so vsi zbrani šli grabit seno. Na mizi so pustili vse dobrote. Pri hiši so imeli velikega psa, ki so ga dobili iz Celja. Med kosilom se je bil zleknil pod mizo in tako so ga pomotoma zaklenili v hišo. Ko so se vrnili domov, so bili vsi prijetno presenečeni. Dotaknil se ni prav ničesar, čeprav je imel dobrote na dosegu svojega gobčka. Čutil je, da ne sme Vidi pokvariti njenega praznika.
- Lepa birmanka Vida Sernel.
- Botra Pepa Podlogar, ki po vseh pravilih drži roko na desni rami birmanke.
Viri:
- Vida Tekavec
Kraj: Sveti Vid
Datum: 1953
Avtor: neznan
Zbirka: Danica Červek
Skenirano: 7. 12. 2017
Oblika: fotografija
One Comment
leave one →
RSS - Posts
Včasih so bile birme tudi na delovni dan, večinoma poleti. Tudi, ko sem šla jaz k birmi, je bil delavnik, vsi ostali so šli na oddaljeno senožet v Polano grabit, le sestra Ana, ki je bila moja botra in jaz sva ostali doma.