1965 Cerknica – Pust je že v potoku

Brez firbcev torej v Cerknici ni šlo nikdar. Pa saj so firbci publika in brez publike ne bi bilo nobene prireditve. Tistemu, ki si je domislil publiko, bi morali postaviti velik spomenik, saj bi bila brez publike vsaka prireditev brez veze.

Od Pusta se poslovi vsako leto velika množica ljudi, ki komaj čaka trenutka – to je višek dogajanja, namreč, da se kateri od žalostnih pogrebcev ohladi v mrzlem potoku.

Je pa v organizaciji Pustovega pogreba tudi že močno zaškripalo, zgodilo se je namreč, da maškare niso ustregle občinstvu. Takrat so komentarji ljudi ob potoku silno negativni: “Pa tak pogreb, to se ni splačalo gledat”. Torej na pravem Pustovem pogrebu mora nekaj maškar skočiti v vodo.

So pa bili tudi plavalci, ki so od žalosti hrbtno zaplavali po vodi.

Fotograf se je postavil na desni breg Cerkniščice in fotografiral.
Leto 1965 je ocenjeno. Lahko nekaj let prej, pa tudi pozneje.

Ne konča pa se žalost maškar po kremiranju, saj morajo po končanem pogrebu in po tradiciji maškare žalost dokončno utopiti še po cerkniških gostilnah. Po pogrebu se je namreč preštela vsebina volilne skrinjice, ki se je polnila, ko je Pust ležal na parah, in z izkupičkom se je za likof kupilo kaj za pod zob in seveda vino.

Šele ko maškare popolnoma utopijo žalost, se poklapano odpravijo proti domu, največkrat naslednjega dne proti jutru. Zakaj pa bi šli pogrebci takoj po pogrebu domov, saj tako ugodne prilike za popogrebno druženje ne bo do prihodnjega pusta.

Slovarček:

• firbec: radovednež
• publika: občinstvo, gledalci
• likof: pogostitev po končanem večjem delu

Kraj: Cerknica
Datum: 1965
Avtor: najbrž Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Helena Vičič
Skenirano: 4. 2. 2015
Oblika: fotografija