Skip to content

1962 Mrzli dol – Posek z motorno žago

2. 06. 2018

Skupina štirih gozdnih delavcev pri sečnji iglavcev: motorist spodrezuje jelko, njegovi sodelavci so prej očistili teren in obelili spodnji del drevesa, sedaj pa čakajo, da bo jelka padla in se bodo lotili kleščenja in beljenja. Delavci takrat še niso uporabljali nobenih osebnih zaščitnih sredstev. Sliko je v Mrzlem dolu v revirju Črni dol posnel g. Viljem Kindler, posneta je bila pozno spomladi ali poleti, ko se je drevo lepo lupilo. Da je bilo toplo kažejo tudi zavihani srajčni rokavi.

Da je bila motorna žaga kar najbolj izkoriščena, so bile oblikovane večje delovne skupine, 4-6 delavcev. Ker je bila takrat motorna žaga prava dragocenost, so jo zaupali le enemu, to je bil posebej usposobljen motorist.

Prve motorne žage so se pri nas pojavile že v osemdesetih letih 19. stoletja, vendar so bile tehnično neprimerne za delo. Prva uporabna motorna žaga je bila “Sector”, konstrukcija švedskega inženirja Westfelta, ki se je pojavila v obdobju prve svetovne vojne. Prve motorne žage so bile dvoročne, torej za dva delavca in so tehtale okoli 70 kg. Bile so neokretne. Za delo in prenos dvoročne motorne žage so bili potrebni kar trije delavci. Pojavile so se tudi prve enoročne motorne žage, najprej v obliki loka – ločne motorke, težke okoli 20 kg. Pozneje so se uveljavile enoročne sabljaste motorne žage, kakršne poznamo danes.

Po drugi svetovni vojni je bilo Sloveniji dodeljenih okoli 120 motornih žag različnih znamk; dvoročne so tehtale od 42 do 67 kg: nemške: Stihl (43 kg) in Dolmar (42 kg); angleške: Teles (65 kg), Villiers (67 kg), Danarm (56 kg); ameriška Disston Mercury (50 kg); švicarske: MAG (53 kg) in Elmag (53 kg). Med enoročnimi je bila nemška Stihl (25 kg). Raznovrstnost znamk in tipov je oteževala oskrbo z rezervnimi deli, delavci so bili slabo usposobljeni za delo, prav tako mehaniki, škripalo je pri negi in vzdrževanju in rezultati, če so sploh bili, so bili kaj borni, zato so na začetku petdesetih let, ko je prenehal pritisk za njihovo uporabo, izginile iz slovenske gozdne proizvodnje.

Na začetku šestdesetih let so se na tržišču pojavile nove, kvalitetnejše in lažje enoročne sabljaste motorne žage, ki so v kratkem času naredile pravo revolucijo pri sečnji v gozdovih, ročne žage amerikanke so se selile v zgodovino. Gozdno gospodarstvo Postojna je leta 1960 nabavilo prve motorne žage (Stihl – Contra, SOLO in JO-BU), že avgusta 1961 so jih imeli 30, do leta 1965 so popolnoma nadomestile ročne žage. Z nekaj letnim zamikom so Gozdnemu Gospodarstvu sledili kmetje, ki so imeli konec leta 1974 že 1.499 motornih žag. Tega leta je imelo gozdno gospodarstvo 201 motorno žago, tako jih je bilo tedaj na območju kar 1.700.

Na fotografiji motorist z motorno žago, verjetno Stihl-Contra, spodrezuje jelko. Motorna žaga je bila zaupana le posebej usposobljenemu motoristu.

Med 20 in 22. novembrom 1961 leta, se je na Mašunu zbralo 9 izbranih sekačev in mehanik, na prvem tečaju za motoriste in vzdrževalce. Na Mašun je prišel zastopnik tovarne, ki je izdelovala motorne žage Stihl-Contra, in zastopnika uvoznika “Uranje” iz Zagreba.

Relativno drago osnovno sredstvo je bilo treba do kraja izkoristiti. Zato so bile v prvem obdobju delovne skupine kar številne, štele so okoli 4 – 6 mož. Pri iglavcih sta motorist in pomočnik podirala drevje, ostali pa so klestili veje in belili les ter skrbeli za gozdni red. Ko je bilo drevo okleščeno in dostopni deli obeljeni sta se motorist in pomočnik vrnila in skrojila les v gozdne lesne sortimente. Podobno je bilo pri listavcih: motorist in pomočnik sta posekala drevo in oklestila debele veje; druga dva delavca sta oklestila drevo do konca, naredila gozdni red ter razkrojila drevo, tretji delavec pa je cepil in zlagal drva, ki so jih pozneje z bosanskimi konjiči prenesli do ceste.

Prve motorne žage so prekoračevale dopustne, takrat zelo tolerantne, zdravju škodljive meje tako pri ropotu kot tresljajih. To je prišlo še bolj do izraza, ko je bil celo v večjih skupinah samo en motorist, ki je delal z motorno žago. Že prvi zdravniški pregledi sekačev v letih 1966 in 1967 so pokazali obolenje rok – ožilja, zaradi neustreznosti motorne žage in preobremenitve posameznikov – motoristov, katerim je bila motorka zaupana.

Gozdni obrat I. Bistrica. “Mrzli dol”. Rušenje drevja z motorno žago. Foto Kindler Viljem. Žal manjka datum; na osnovi posnetka in številčnosti delovne skupine smo ocenili, da je posnetek nastal leta 1962.

Viri:

  • Perko, F. 2002. Zapisano v branikah. Gozdovi in gozdarstvo od Snežnika do Nanosa skozi čas. 272 s.

Kraj:  Mrzli dol: Gozdni revir Črni dol, Gozdni obrat Ilirska Bistrica
Datum: 1962
Avtor: Viljem Kindler
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 17. 5. 2018
Oblika: fotografija

Advertisements

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: