1929 Loški Potok – Delavska knjižica

Novela obrtnega zakona iz leta 1859 je uvedla skoraj popolno obrtno svobodo, odpravila cehovski način proizvodnje, omogočila razvoj industrije in uvedla delovne knjižice. V prvi Jugoslaviji so bile določene z zakonom o zaščiti delavcev iz leta 1922 in so se imenovale delavske legitimacije. Zakon o obrteh jih je leta 1931 preimenoval v poslovne knjižice, s samostojnim zakonom pa so bile utemeljene leta 1938, ko je izšla uredba z zakonsko močjo o legitimacijah delavcev in nameščencev. Imele so status javne listine, ki je potrjevala identiteto delavca z vsemi potrebnimi osebnimi podatki, vključno s fotografijo.

Prve delovne knjižice so ostale nespremenjene vse do leta 1922 in jih je moralo imeti vse zaposleno pomožno osebje. Za posle višje vrste niso bile potrebne. Izdajale so jih občine stalnega bivališča delavcev, ki so morale voditi register izdanih delovnih knjižic. Obliko je predpisal minister za socialno politiko v sodelovanju z ministrom za notranje zadeve. Mlajši od 16 let so jih lahko dobili le s soglasjem očeta ali varuha, brez nje pa zaposlitev ni bila mogoča. Vanje so vpisovali trajanje delovnega razmerja in podpore za brezposelne, ni pa bilo dovoljeno vpisovati ničesar, kar bi delavcu škodilo. Bile so namenjene tudi uveljavljanju popustov za prevozne stroške pri iskanju zaposlitve, oskrbi v delavskih domovih in uveljavljanju drugih ugodnosti in pravic pri javnih borzah dela po vsej Jugoslaviji.

Pred drugo svetovno vojno sta bili v uporabi Poselska in Delavska knjižica, ki sta imeli vijolične trde platnice ter na prvi strani nalepko z besedilom »Poselska knjižica« oziroma »Delavska knjižica« in imenom lastnika. To so njune skupne značilnosti, dejansko pa sta se precej razlikovali. Osredotočimo se na objekt na sliki, ki je dolg 16,5 cm in širok 10 cm ter ima 64 strani. Na notranji strani platnice je »reklama« za Zavod za zaposlovanje (Državna borza dela), v nadaljevanju pa so bili vpisani podatki o pomožnem delavcu (ime in priimek, rojstni kraj, leto rojstva, domovinska občina, srez, oblast, stan – samski, oženjen, vdovec – veroizpoved, opravilo, postava, obraz, lasje, oči, usta, nos, posebna znamenja, podpis pomožnega delavca in potrdilo izdajajočega občinskega urada ter uradni pečat), na tretji strani so bili Dostavki za mladoletne osebe, kamor je bilo treba vpisati podatke o zaključeni šoli in ime očeta ali varuha, če je bilo to potrebno (Če njunega soglasja ni bilo mogoče dobiti, so jo lahko izdali s privolitvijo občinskega urada delavčevega bivališča.). Strani od 4 do 7 so bile namenjene vpisovanju morebitnih pripomb o potni izkaznici, od 8 do 59 pa vpisovanju delovnega oziroma učnega razmerja z imenom in priimkom delodajalca, pri vajencih tudi pogoje učne pogodbe, datuma vstopa in izstopa z dela ter opisu delavčevega odnosa do dela. Na zadnjih straneh so bili navedeni predpisi o delovnih knjižicah.

Državna borza dela – Državna posredovalnica za delo v Ljubljani je bila ustanovljena 20. decembra 1919. Bila je pomožni organ ministrstva za socialno politiko in je od leta 1921 delovala v okviru Delavske zbornice do leta 1928, ko so bile državne borze dela reformirane in so postale javne borze dela na samoupravni ravni z lastnim financiranjem. Ljubljanska borza dela se je leta 1939 izločila iz Delavske zbornice in postala samostojna Javna borza dela. Nadaljevanje sledi, ko bomo objavili kakšno knjižico iz kasnejših let. Npr. mojo, ko bom šla v penzijo.

Viri:

• Članki in razprave ARHIVI 35 (2012), št. 2 Marija Grabnar et al.: Delovna knjižica – dokument preteklosti, str. 373–383
• Gantar. I.: Sto let javne službe za zaposlovanje na Slovenskem. Ljubljana: Zavod RS za zaposlovanje, 2001.

Kraj: Loški Potok
Datum: 22. september 1929
Avtor: Občina Loški Potok
Zbirka: Milena Ožbolt
Skenirano: 1. 10. 2014
Oblika: dokument