1932 Beograd – Vojak v prestolnici
Moj oče Franc Perko (1910-1999), na desni, je služil vojsko v Beogradu od 1. novembra 1931 do 1. maja 1933, torej osemnajst mesecev. Na levi pa je eden od pitomcev vojaške šole.
O odhodu k vojakom in zgode in nezgode v kasarni je opisal v 104 verzih. Takole se prične ta zgodba:
Bil je 30. oktober,
ko nas pokliče K. Aleksander.
Da gre slovenski vojak,
tja v daljni Beograd.V kasarno smo dospeli,
na sanduk smo se usedli.
Brivec je prišel,
in frizuro nam je vzel.Zdaj pa le nazaj
da drug druzga nismo prepoznali.
Zdaj pa svojo obleko skup zvite
in na pošto jo nesite.
Drugi kraji drugi običaji:
Opanke so pa take,
kot imajo pri nas drsalke.
Naj bo stara ali mlada
vsaka ima opanke rada.
Mladi fantje so ob vojaškem drilu po blatu okoli Donave sanjali o domačih krajih:
Mnogo fantov nas je tu,
včasih še zapojemo.
Pesmi nas tolažijo,
ko na dom se spominjamo.Sladko se smejemo,
če nam drage pišejo.
Preljuba domovina,
ne greš mi iz spomina.
Še eno zgodbo iz vojaščine nam je večkrat pravil, kako se je kot mlad kmečki fant prav nebogljeno znašel v nobl stavbi generalštaba v Beogradu, ki je bila po njegovem pripovedovanju vsa v steklu in ogledalih. Takole je bilo:
Med drugim je med vojaščino opravljal tudi kurirsko službo, tako je bil enkrat napoten tudi na generalštab. Tam pa je bilo vse v steklu in ogledalih. Malce s strahom je korakal po stavbi, in iskal pisarno, kamor je moral oddati pošto. Pa zagleda vojaka, ki mu je prihajal nasproti, že je razmišljal, da ga bo poprosil za pomoč pri iskanju prave kancelarije. Kot dober vojak ga je strumno pozdravil, še isti trenutek mu ta vrne pozdrav, pa še nekako podoben mu je bil. Takrat je spoznal, da je v ogledalu videl in pozdravil le sebe, v strahu je pogledal naokoli, ali ga je kdo videl pri tem početju in se v naslednjem trenutku od srca nasmejal na svoj račun. Pošto pa je tudi srečno oddal.
Slovarček:
- dril: urjenje vojakov z nenehnim ponavljanjem
- nobl, nobel: imeniten, gosposki
- kancelarija: pisarna
Kraj: Beograd
Datum: 1932
Avtor: neznan
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 8. 10. 2018
Oblika: kopija fotografije
Zelo zanimiv prispevek, posebno pa mi je všeč zapis o petju, ki še enkrat potrjuje pomen in moč domače pesmi za takratne vojake. V Loški dolini sta se ohranila vsaj dva zvezka z besedili pesmi iz let 1897 in 1906. Napišem kaj malega o tem.