1942 Slovenija – Posojilo svobode

Obveznica pet odstotnega posojila svobode za 100 Lir je bila izdana konec leta 1942 in je merila 7,7 krat 4,7 cm. Osnutek je napravil arhitekt Vlasto Kopač, tiskali pa so jo v Tiskarni Tuma v Ljubljani.

Sprednja stran: V podtisku v stilizirani silhueti Triglava v oranžni barvi je figuralna kompozicija partizana, ki polni puško, za njim stopa žena z dojenčkom v naročju. V ozadju kompozicije je kmečka hiša s slamnato streho, smrekov gozd in tovarniški dimniki, na levi strani kompozicije je vejica zimzelena. Na vsaki strani osrednjega emblema s kompozicijo sta v oranžni barvi peterokraki zvezdi z vejico zimzelena v sredini. Ostala ploskev obveznice je izpolnjena z risanim rastrom, sestavljenim iz oranžnih črk OF. Čez to je tiskano risano besedilo v temnordeči barvi: Gospodarsko-finančni odbor Osvobodilne fronte izplača imetniku tri mesece po popolni osvoboditvi 50 Lit v tedanji narodni valuti. Levo in desno od poudarjene oznake vrednosti obveznice je vtisnjena zaporedna številka.

Zadnja stran: V sredini je okrogel emblem v oranžni barvi s Triglavom v sredini, ki ga obdajajo z obeh strani pšenični klasi, po obodu pa poteka napis: Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Ostala ploskev obveznice je izpolnjena z risanim rastrom iz oranžnih črk OF, čez vse pa je natisnjeno v dveh stolpcih besedilo v temno rdeči barvi:

1. Višina posojila svobode znaša 20,000.000 Din.
2. Za to posojilo jamči SNOO ter prevzame za isto jamstvo po osvoboditvi vsa davčna moč prebivalstva na celokupnem bodočem slovenskem ozemlju.
3. Posojilo se obrestuje 5 % letno in so obresti oproščene vseh sedanjih in bodočih davkov in pristojbin. Prvi obrok se izplača po osvoboditvi. Tozadevne modalitete se predpišejo naknadno.
4. Vplačuje se posojilo svobode v Lit in sicer 38 Lit za 100 Din. Vpis posojila se vrši v najmanjšem znesku 100 Lit in se stopnjuje do poljubne višine.
5. Posojilo se vrne 3 mesece po popolni osvoboditvi v takrat veljavni narodni valuti.

Za uspešen boj proti okupatorju so partizani potrebovali dovolj materialnih in denarnih sredstev. V nasprotju s prepričanjem nekaterih, ki pravijo, da pred vojno niso imeli nič, potem pa so prišli partizani in so jim še tisto pobrali je dejstvo, da so partizani potrebščine zbirali (fehtali) in kupovali, kar je zahtevalo zadostno količino denarja. SNOO je skušal to sistemsko urediti in je že septembra 1941 izdal dva odloka: odlok o narodnem davku in odlok o posojilu svobode. Prvi odlok naj bi pokrival stroške NOB-ja in socialne pomoči in je nalagal vsakemu Slovencu z rednimi prihodki plačilo narodnega davka v višini ene lire, ki pa bi se progresivno dvigal do 10 % čistega dohodka. Če spomnim na prizor iz kultnega filma »Ne joči, Peter«, ko je komisar Lovro očital Danetu, da je namlatil Petra in mu je le-ta odvrnil: »Poslušaj, tovariš, marsikaj ti verjamem: da ne bo po vojni denarja, da ne bo bank, da ne bo davkov in še marsikaj, kar pravite vi komisarji, ampak da ne bi smel mulca pretepst, če to zasluži … dej, no, dej!« No, pa nič od tega ni res: je denar, so banke (zadolžene), davki in mulca ne smeš nagarbat, pa če stokrat zasluži. A smo se res za to borili?!

Z drugim odlokom pa je SNOO razpisal posojilo svobode, pod pogoji, ki so natisnjeni na obveznici sami. Oba odloka sta bila objavljena v Slovenskem poročevalcu, tako da so bili obveščeni vsi prebivalci. Partizanska glasila so tudi pozivala Slovence, naj plačujejo narodni davek in posojilo svobode.

Slovenski poročevalec. 11. Oktober 1941:

»Podpisuj narodno posojilo – posojilo svobode
Dokaži svojo narodno zavest s podpisom Posojila Svobode! Za Posojilo Svobode ne boš dobil zgolj petodstotnih obresti. Posojilo Svobode bo obrestovano – s Svobodo!«

Pobiranje narodnega davka in posojila svobode je bilo poverjeno terenskim odborom OF, navodila so bila objavljena v partizanskih glasilih, ki so jih prejeli tudi civilni prebivalci in bili tako seznanjeni s postopkom. A kot vedno, kjer se zbira denar za dobrobit, se najde kakšna rit, ki to izkoristi za lastni žep in tako je bilo tudi v tem primeru, ko so nekateri posamezniki zbiranje opravljali brez vednosti OF, zato je le-ta v Slovenskem poročevalcu objavila opozorilo, da posojilo pobirajo le znanci in ne tujci, zato je potrebno vsakega provokatorja prijaviti. Zagrožena je bila smrtna kazen.

Denarni zavod Slovenije, prva in edina emisijska banka v takrat okupirani Evropi, je bila ustanovljena 12. marca 1944 in je dobila nalogo izdajati plačilne bone. Do jeseni 1944 so bili v tiskarni Triglav pod Goteniškim Snežnikom natisnjeni boni po eno, pet in deset lir. Ko je bil oktobra osvobojen Beograd, je SNOO tam naročil tiskanje bonov po eno, pet, deset in sto lir, katerih tiskanje je bilo zaključeno tik pred osvoboditvijo Jugoslavije, spomladi 1945. Po osvoboditvi je bila veljavnost lirskih bonov razširjena na območje nemške marke vse do zamenjave okupacijskih valut v dinarje Demokratične federativne Jugoslavije.

Slovarček:

• SNOO: Slovenski narodnoosvobodilni odbor
• NOB: narodnoosvobodilni boj
• emblem: likovno znamenje, ki simbolizira kako pripadnost, dejavnost, idejo
• raster: tiskarsko – steklena plošča ali folija s črtasto, pikčasto pravilno mrežo za dobivanje tonskih odtenkov: fotografirati skozi raster; z rastrom razdeljevati poltone / barvni, zrnati raster // mreža, nastala z uporabo take plošče, folije: fotografija, cinkova plošča z rastrom; gost, redek raster
• modalitete: pravno – čas, kraj, način, sredstvo izvršitve

Viri:

• Kos, P.: Slovenska partizanska plačilna sredstva. Ljubljana, Narodna banka Slovenije, 1977.
• http://www.gorenjski-muzej.si/razstava-druga-svetovna-vojna-skozi-numizmatiko/

Kraj: Slovenija
Datum: 1942
Avtor: SNOO
Zbirka: France Mele
Skenirano: 10. 5. 2017
Oblika: dokument