1976 Postojna – Stadion I.

Leta 1976 po koncu šolskega leta ni bilo počitnic. Vsaj ne za vse. Gradili smo stadion v Postojni, spodaj pod gimnazijo, sedanjo šolo Miroslava Vilharja. Na prostoru sedanjega nogometnega igrišča smo rezali travo in jo na lesenih nosilih, ki sta jih sestavljali dve palici in nanju nabite deske, nosili na tribune. Žulji so cveteli, mehurji na ramah tudi. Nobene kreme za zaščito ni bilo. Opekline smo mazali z jogurtom. Še boljši je kis, ampak potem se tisti prostor, za katerega pravijo, da ga hoče vsak okrog sebe – osebni prostor, zelo razširi.

Spomin je hecna stvar. Eni se spomnimo malo, nekateri pa nič ali pa le tako pravijo. Zdi se mi, da smo stadion gradili leta 1976, nekateri pravijo 1977. Temu dejstvu pa ne govori v prid podatek, da se je z gradnjo mudilo, ker je bilo na začetku junija 1977 v Postojni 32. športno tekmovanje Ljubljanskega armadnega območja, mi pa smo delali med počitnicami, zato vztrajam pri letnici 1976.

Kot rečeno, smo nosili travo od spodaj gor in naenkrat se gor pojavi profesor Komovec s svojim znamenitim nasmehom. Huronsko smo ga pozdravili. Potem pa je hotel biti nekdo duhovit in mu je dejal: »Tovariš, mi imamo še ena nosila frej!« Ponovno smo bili deležni filmskega nasmeha in odgovora: »Kaj mislite, da ne morem več sam hodit!« in požel je salve smeha. Po statističnem izračunu, ki ga je morda napravil prav on, naj bi vsak dijak prenesel 1.300 kilogramov travnate ruše. Se sliši veliko? Saj tudi je. Od gledanja nismo dobili žuljev. Danes bi si šola nakopal celo čredo odvetnikov na glavo, če bi poslala mularijo na udarno akcijo. Tisti, ki so imeli jeseni sprejemne izpite na glasbeni šoli, pa so fizikalcem nosili vodo.

Postojnci, Ilirskobistričani, Pivčani etc. so ta teritorij imenovali »kampo«, mi, inozemci z onkraj Javornikov, pa trmoglavo “stadion”.

Kraj: Postojna
Datum: 1976
Avtor: Brane Fatur
Zbirka: Brane Fatur
Skenirano: 1. 10. 2018
Oblika: fotografija