1929 Lož – Velikonočna nedelja

Na sliki so dekleta iz Loža, slikana na velikonočno nedeljo leta 1929. Glede na njihova oblačila sklepam, da je bila le-ta konec aprila, saj so se nastavile objektivu le v oblekah. Ali jih pa precej zebe.

Velika noč je en tak fejst praznik, da nikoli ne veš, kdaj bo. Le velikonočni ponedeljek je vedno v ponedeljek in vedno znova se sprašujem, zakaj smo frej prav v ponedeljek, ko je, recimo, petek veliko večji praznik. Če se je šlo za frej biti, bi bilo lahko tudi v petek, če se je šlo pa za počitek od nažiranja, je pa ponedeljek kar v redu. Zna biti, da bo za veliko noč že vse v cvetju, zna pa tudi padati sneg. Ampak vedno je bila prelomnica, ko smo odložili zimska oblačila in si nadeli spomladanska. Jaz sem z mamo vedno glihala za dokolenke in vedno je rekla, da po veliki noči, ki pa me je včasih zafrknila in je bilo mraz za škornje pa potem z dokolenki ni bilo nič.

Neka mlada dama je za veliko noč pred cerkvijo srečala svojo sosedo. Soseda je bila v kostimu pa jo je mladenka takoj naskočila, kako pa v kostimu za veliko noč. Za veliko noč so sandali pa obleka s kratkimi rokavi. In res je bila tako oblečena. V krilu in tanki svileni bluzi s kratkimi rokavi in v sandalih brez nogavic. Zunaj pa 5 stopinj, v cerkvi pa ne dosti več. In ko smo že pri nogavicah … Tudi vsa dekleta na sliki jih imajo. To so bombažne nogavice, malo čez kolena, kjer so jih držale podvezice ali pa kar navaden trak, s katerim so jih privezale okrog noge. Odvisno od debeline očetove ali moževe denarnice. Elastika je že obstajala, vprašanje pa je, ali so jo imele.

Jaz sem vedno kupovala štumfe pri Preboldu in to v Postojni. So bili lepi štumfi, kakovostni, poceni, pa še prodajalke so bile prijazne in so vedele, kaj prodajajo in znale zato tudi svetovati. Nekega dne mi je rekla teta Mara, da bodo Preboldovo trgovino v Postojni zaprli in imajo razprodajo. Petdeset procentov skonto. Uh, prec jutri bom šla, rečem. Saj pa tudi moram, ker imam samo še ene štumfe. Pa jesen je pred vrati. No, in ta jutri se je raztegnil na cel mesec. Ko sem končno našla čas za nakupovanje, sem si izprosila svoj avto in šla. Pridem pred trgovino in kaj piše na vratih »Oddam v najem«. Vas gleda mandi. Pa so šli moji štumfi. Sem bila tako jezna, da sem se odločila, da si bom pa kaj drugega kupila, pa če celo zimo brez štumfov preguram. No, ja, mal huda bi bila. Grem mimo Peka in vidim v auslogu lepe šuhe. Klasično moderne. Glih zame. Pa še preveč drage niso bile. Sam tri jurje pa pol tolarjev. Stopim v trgovino, prodajalka je bila zelo prijazna in mi povedala, da so tiste šuhe samo še 37 številka. Nekam malo je. Sem se odločla za ene druge. Je bila številka malo večja, pa cena tudi. Šuhe sem imela in sem šla še v blagovnico po štumfe. Potem sem imela pa vse. Zima, zdej pa kar prid!

Sedi:

• Talči Turk.

Stojijo:

• neznana,
• Amalija Juvančič – Prskova,
• Marija Kotnik – Šerinova,
• Fani Zigmund – Orbanova.

Čisto zadaj:

• Nežka Zajc – Šlosarjeva.

Sedijo:

• Ana Glažar – Jerančetova,
• Marija Jernejčič – Mrklinova.

Srednja Vrsta:

• Ivana Mlakar – Mlakarčkova,
• Pelan – Odrančkova,
• Ivanka Dedič – Trpinova.

Zadnja vrsta:

• Fani Turšič – Peruškova,
• Johana Strle – Toncena,
• Milena Rok – Šinčeva,
• neznana.

Sedita:

• Ivana Kočevar,
• Hilda Turk.

Srednja vrsta:

• Marija Mlakar – Pirčeva,
• Ana Turk – Klobčarjeva,
• neznana,
• neznana.

Zadaj:

• neznana.

V spomin na velikonočno nedeljo leta 1929 v Ložu.
Sliko napravil Vinko Bavec, fotograf s kraljevim dvornim priznanjem. Imena so bila napisana na nekem drugem listu. Hvala tisti, ki jih je zapisala.

Kraj: Lož
Datum: 1929
Avtor: Vinko Bavec
Zbirka: Magda Hlapše
Skenirano: 12. 3. 2013
Oblika: fotografija