Skip to content

1957 Cerknica – Sankanje

23. 02. 2019
by

Včasih je bilo sankanje po klancih cerkniških ulic čisto običajen prizor. Cerkniška otročad se je sankala prav na vsakem klancu ter okoliških hribih in dolinkah. Tako je bilo tudi leta 1957, ko je nastala ta slika.

Zvonko Mele in Roman Turšič sta slikana na križišču današnje ulice Videm in Tabor. V ozadju je videti še ne vseljene stanovanjske bloke, ki so jih začeli graditi v letu 1955. Na desni strani, na sredini klanca, pa je del ograje Kravanjetovega vrta. Danes se na tem mestu nahaja poslovno stanovanj­ski objekt, kjer je avtošola, Rotova elektro trgovina in servis, nekdaj pa je bila tam tudi lekarna.

Zvonko in Roman sta se sankala po klancu od Kaplanije do križišča. Naprej, do Sokolskega doma in križišča z glavno cerkniško ulico, je cesta bolj položna in ni bila več primerna za sankanje. Danes je kaj takega praktično nepredstavljivo zaradi gostote prometa, poleg tega pa cestne službe hitro in temeljito očistijo sneg s cestišča. V tistih časih so ceste splužili z lesenim plugom, vlečenim s konjsko vprego, ki je sneg odrival levo in desno, pod njim pa je ostal zglajen sneg. Posipanja s peskom in soljo, kot ga poznamo danes, še niso uporabljali, zato se je sneg na cestah dolgo obdržal in s tem tudi pogoji za sankanje. Sankati se je dalo tako rekoč čisto pred domom, kakor tudi fantiča s slike, saj je Turšičeva hiša tam, kjer je danes trgovina Castel, Meletova pa le par korakov od tu.

Roman in Zvonko sta sedaj na vrhu klanca, na Placu, od koder se cesta spusti proti Vidmu in Sokolskemu domu. Zadaj desno je danes spomenik Valvasorju, pod njim pa stanovanjski blok (gozdarski blok). Nekoč je bila tu Kaplanija, ki je bila požgana med vojno in dokončno porušena po vojni.

Oblika in izdelava sank, kot jih vidimo na sliki, sta bili v uporabi še dolgo po tem. Bile so masivno izdelane, po drsni površini so imele kovinske šine, zaradi česar so po snegu lepo drsele in držale smer. Za majhne otroke so bile take sanke kar težke, ko jih je bilo treba zvleči nazaj v klanec, ko pa so se spustili, je teža pripomogla k hitrosti in daljavi. Otroci so prenašali sanke na hrbtu tako, kot jih zdaj drži Roman. On jih sicer še ne more, ker je premajhen, večji pa so jih tako oprtane na ramena nosili po hribu navzgor ali čez mesta, kjer ni bilo snega.

Slovarček:

  • šina: kovinska, železna tirnica; tu ploščati kovinski trak na drsnih površinah sani

Viri:

  • Joži Mele

Kraj: Cerknica
Datum: 1957
Avtor: neznan
Zbirka: Joži Mele
Skenirano: 13. 1. 2019
Oblika: 2 fotografiji

4 komentarji leave one →
  1. Anka Kraševec cerknica permalink
    23. 02. 2019 08:46

    Ta klanec se imenuje Kostelinov klanc za kaj in po komu pa ne vem. Tudi jaz sem se sankala po tem klancu. Najbolj zanimivo pa je bilo ko smo vpregli več sank skupaj in šlo je čez glavno cesto do Meleta.Denis lepo napisan prispevek. lp Anka

    Všeč mi je

  2. medvedd permalink
    23. 02. 2019 12:26

    Hvala Anka. Ko na Starihslikah uspemo s prispevkom zbuditi in priklicati lepe spomine je eden izmed naših namenov zagotovo dosežen.

    Všeč mi je

  3. 1. 03. 2019 09:14

    Tudi jaz sem se tu velkko presankala, ampak ne na Kostelinovem klancu pac pa pod Kaplanijo

    Všeč mi je

Trackbacks

  1. 1957 Cerknica – S sankami na Taboru | Stare slike

Odgovorite Breda Sikkens Prekinite odgovor

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: