Skip to content

1955 Cerknica — Gradnja blokov Pod kaplanijo

8. 04. 2011

Gospod Jože Žnidaršič st., poznan cerkniški fotograf, je leta 1955 posnel pričujočo fotografijo. Ta prikazuje začetek gradbenih del na dveh stanovanjskih blokih Pod kaplanijo v Cerknici.

Levo od klanca se razprostira Svinjski rigl, to je del Cerknice, kjer je pred drugo svetovno vojno stalo nekaj deset hiš, ali bolje rečeno bajt, ki jih je požgal okupator. Svinjski rigel je bil  med današnjimi cestami, od katerih vodi ena od Kulturnega doma na Plac, druga od Kulturnega doma mimo Doma upokojencev proti župnišču in tretja od Placa proti žušnišču. V nekakšnem trikotu, ki ga tvorijo te ceste, je bil Svinjski rigl.

V Svinjskem riglu so pred drugo svetovno vojno živeli revnejši in revni ljudje. Tu je bil rojen in odraščal tudi Mirko Javornik, slovenski pisatelj, ki je leta 1945 emigriral. On je o Svinjskem riglu, ko se je peš po Stari cesti vračal od vlaka z Rakeka v Cerknico, napisal: “Po ulicah in zavrtih se obrnem proti domu. Tod je lepše kakor po široki cesti in zanimivejše, če kraju pogledaš izza hrbta v življenje. Hiše so stare, nizke, sključene kakor ljudje, ki jih vidiš pred njimi. Nova streha iz opeke tu in tam je kakor semanjska ruta na glavi stare botre. Od ljudi mimo katerih grem, slišim tu pa tam spet staro, častitljivo besedo, ki zadene vsako reč trdo in prav kakor kamen, iz katerega so hiše, plotovi in poti. Za čuda je teh starih besedi, …”.

____________________________________________________________

O požaru v Svinjskem riglu je Maks Turšič povedal Dušanki Žižek: “”15. septembra 1943 je Cerknica gorela, u Svinskəm riglə. Nemci so prišli z Rakeka. Tam, kjer je peskokop je bila Bračičeva brigada in takrat so naši napadali Nemce v Podskrajniku. Nemci pa s topovi. Imeli so zažigalne bombe. Hiše so bile tu pa vse s slamo krite in use enu polek druzga in je vse pogorelo. Nas je bilo samo enəh pjet, ki smo gasili. S škafə. Jaz sem pa videl eno gasilsko čelado in si jo pokril. Pride komandant brigade, na belem konju je prijahal, pa je rekel: “Pompieri, pompieri!” To je po italijansko gasilci. “Nič ne gasite, boste imeli po vojni še lepše hiše!” mi je rekel. Bračič je bil.

Ljudje so takrat vse pustili in bežali. Bali so se Nemcev. Bili so ob vse.

Ko je bilo pa veliko mrtvih — je bilo pa 19. septembra””.

____________________________________________________________

Razdrapana pot od Placa navzdol proti Sokolskemu domu je bila nevarna tudi ob belem dnevu, Takšne luknje so bile v njej. Ponoči je bilo še slabše, saj ni bilo cestne razsvetljave.  Po vojni se je oblast odločila, da tukaj zgradi dva stanovanjska bloka, da vsaj malo ublaži pomanjkanje stanovanj v Cerknici, ki se je širila s hitro rastjo Bresta.

Gradbišče takrat ni bilo ograjeno. Ker se je zidalo z navadnim zidakom (24x12x6) se je porabilo več malte in časa v primerjavi z modularcem (29x19x19), ki je volumensko 6-krat večji od zidaka. Gradbeni material je bil kar razmetan naokrog. Ker ni videti nobenega mešalca malte, sklepam, da so malto in beton mešali ročno in to vozili z lesenimi karjolami ali nosili s tragami do mesta vgradnje. Danes si tega ne moremo niti predstavljati,  pa se je vseeno marsikaj naredilo.

Tretji blok Pod kaplanijo – gozdarski blok so gradili šest let kasneje.

____________________________________________________________

V ozadju vidimo del farne cerkve ter Urbancov tabor. V kaplaniji, poslopju v ospredju, je stanovala družina Slavka Jankoviča. Pred levim vogalom te stavbe je navadno leseno stranišče na štrbunk. Dva delavca razkladata material iz razmajane prikolice, kakršni danes ne bi dovolili vključitev v cestni promet. Ozelenele lipe, ki se jih vidi na levi strani slike, so kasneje posekali ter posadili nove, ki pa danes že tudi visoke.
Leva hiša je Pavrova. Včasih se je tej hiši reklo pri Vrdjanovih. Desna je Zagorjanova hiša. V Zagorjanovi hiši je bila dolga leta pošta in gostilna, saj je bil takrat center Cerknice na Placu. 

Ns gradbišču spredaj so postavljeni profili in tudi že nekaj narejenega zidu.

Nisem opazil niti gradbene hišice niti električnega priključka.

Zadaj levo se dviga streha župnišča, desno od nje pa je vidna streha Butkovičeve hiše. Ančka Šuster je bila lastnica hiše, katere temno streho vidimo levo zadaj za Pavrovo in katere dimnik je viden za elktričnim drogom. Pred njo je malo nižje videti nekoliko svetlejšo streho Malovrhove hiše. 

Trije visoki dimniki spredaj pričajo, da so nekoč služili višjim hišam. Hiša s svetlo, nekoliko večjo streho, levo od električega A-droga, je Primšarjeva hiša.

Zidar, ki stoji na gradbišču spodnjega bloka pred navpičnim drogom električega A-droga s svetlo kapo s šiltom, je zidar Matevž Mele — Žlabrov Matevž.

Originalna slika. Posneta je bila okrog ene ure popoldne, kar se vidi po sencah.

_______________________________________________________

Vir:

  • Dušanka Žižek: TOKU JE BLU na Cerkniškem; Cerknica, 2001, stran 72,
  • Mirko Javornik: Pero in čas, Naša knjiga, Ljubljana 1944, stran 69.

Kraj: Cerknica
Datum: 1955
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Jože Žnidaršič
Skenirano: 2. 2. 2011
Oblika: fotografija

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: