1959 Velike Bloke – Lojzetova družina

Bilo je vroče poletje in vsi štirje smo se odpravili grabit seno. Košnja je bila v tistem času pri naši hiši kar zahtevna stvar. Ko sta se oče in mama leta 1946 poročila, sta se nastanila v našo na pol zgrajeno hišo, ki jo je oče kupil pred vojno. Ob tej hiši ni bilo nobenega gospodarskega poslopja. V tistem času je bila hrana in vse druge potrebščine racionalizirane – na karte. Oče je kot krojač dobival skromno t. im. lahko karto. Mama je bila iz večje Mihove kmetije v Topolu, vajena vsega kmečkega dela in hitro so jo večji kmetje v vasi vzeli za pomoč pri delu na polju in pri košnji. Tako je prislužila kakšen pridelek, mleko in jajca, predvsem pa smo za lon dobili na posodo voz in vprežno živino, da smo šli lahko po drva ali šope za krušno peč.

Nekako do leta 1950 sta starša dokupila nekaj zemlje, nekaj sta jo vzela v štant, postavila sta lesen hlev in svinjak, prišli smo do svoje krave in pujsa. V nekaj letih sta k skednju dogradila zidan hlev s svinjakom in svinjsko kuhinjo, zunanjo pregrajo in kevdrom. Leta 1953 nam je Kovačev Andrej izdelal še voz. Manjše stvari smo vozili na roke s kareto ali ulakom, za vožnjo z vozom pa smo vpregli našo kravo, za kaj večjega pa smo si vola še vedno sposojali in to uslugo na tak ali drugačen način odslužili. Ko je naša mama dobila delo v Kmetijski zadrugi v Novi vasi so se časi izboljšali, namesto krave smo kupili vola, po mleko pa smo hodili k sosedom. Košnjo in vse vožnje smo lahko opravili sami.

Poleti leta 1959 je prvič prišla na obisk teta Fani iz Amerike. Za nas otroke je bil to neskončno oddaljen in bogat kraj. Stari oče Jožef iz Topola je bil pred prvo svetovno vojno kar nekaj let na delu v Ameriki. Delal je v tobačni tovarni, da je zaslužil denar za izplačilo dote sestram. Umrl je v mojih otroških letih in se njegovih pripovedi o Ameriki le medlo spominjam.

Fani, avtorica naše družinske fotografije, je izvirala iz Bukovca ali Krvave Peči na desnem bregu soteske Iške. V Ameriki se je poročila z očetovim bratrancem po materini strani Andrejem Zakrajškom s Hitenega. Ko je on začasno odšel v Ameriko, je doma umrla njegova mati, njegov oče, ki je k hiši prizetil, se je poročil za drugo in imel druge otroke. Andrej, ki je čvrsto računal, da bo posestvo njegovo, je izvisel. Nikoli več ni obiskal rojstnih Blok, njegova žena, ki smo ji otroci rekli kar teta Fani, pa nas je obiskala tudi po tem prvem obisku. Dan po slikanju se je cela žlahta iz Velikih Blok z zadružnim kombijem odpeljala v Krvavo Peč in Bukovec. Otroci smo se stlačili za zadnje sedeže in zadružni šofer Anžetov Stane z Ulake nas je po navodilu strica Karla Mazija, direktorja novovaške zadruge, peljal dogodivščini naproti. Obiskali smo tudi Kurešček in z žalostjo ugotovili, da je bila nekdanja romarska cerkev v ruševinah.

Fani se je po obisku z ladjo vrnila v Ameriko, Cleveland – Ohio in po nekaj mesecih je k Matevževim prispelo pismo s slikami. Tako je tudi naša družina oče Lojze, mama Ivana, sestra Olga in jaz, prišla do edine skupne slike.

Fani, po ameriško Fannie, datuma slikanja žal ni zapisala, je pa z veseljem ugotovila, da ji je uspela lepa slika z zadosti “solnca in prav uzeta” in nam poslala pozdrave.

Slovarček:

• lon: poplačilo
• šopi: butare iz vej za kurjenje krušne peči
• štant: najem
• pregraja: zunanji ograjen prostor za izpust pujsov
• kevder: klet
• kareta: lesen ročni voziček na dveh kolesih
• ulak: majhen voz z ojesom za ročno vleko

Kraj: Velike Bloke
Datum: poletje 1959
Avtor: Fannie Zakrajšek
Zbirka: Lojze Mazij
Skenirano: 26. 10. 2016
Oblika: fotografija