1963 Cerknica – Obnovljen bife Delikatese
Cerkniška Delikatesa je imela od same otvoritve leta 1961 tudi bife. Na tej sliki iz leta 1963 pa je že obnovljeni del delikatese. Največjo spremembo je doživel prav bife, ki je s prenovo dobil več prostora in je s tem razširil svojo dejavnost.
Leta 1963 je sledila nova prenova Delikatese. Tega leta so dokončali novo stanovanjsko stavbo med takratnim hotelom in kinodvorano, s poslovnimi prostori v pritličju. Tu je bila odprta nova prodajalna tekstilnih izdelkov. Zaradi tega je stavba dobila naziv blagovnica in tako jo imenujemo še danes. Ker se je prodaja tekstila iz delikatese umaknila v novo blagovnico, so kaj hitro izkoristili prazen prostor in nastal je nov bife s kuhinjo.
Za šankom je bila v steni, med bifejem in kuhinjo, narejena odprtina za izdajo hrane. Z novim prehodom v steni, kar je videti v ozadju na levi strani slike, pa so povezali bife delikatese in prostor bivše prodajalne tekstila, kjer so uredili prostor z mizami in stoli za goste. To je bila ena prvih kuhinj, kamor so delavci lahko hodili na malico. V ta prostor je bilo možno vstopiti skozi vrata od zunaj, tu je zdaj vhod v trgovino MANA, skozi bife ali pa z letnega vrta, kjer se je prav tako streglo. Letni vrt se je nahajal na mestu med Delikateso in tržnico. Tudi sam oddelek delikatese je bil deležen preureditve, saj je dobil nov in večji hladilnik. V hladilniku je videti salame, klobase, ki jim še danes pravimo kar “pasja radost” in se jih je kupovalo na težo ali na “ovink“. Na zgornji polici so že narejeni sendviči z malo žemljo, ljubljansko salamo, kumarico in sirom. Še danes se spomnim, kako so bili dobri, tega okusa se ne pozabi, kakor tudi ne stepene smetane posute s čokolado v prahu, ki so jo otrokom postregli v bifeju.
Ko se je Delikatesa kasneje dokončno umaknila na desno stran trgovine in je bil tu samo še bife, so bila ob izložbenih oknih postavljena stojišča za na hitro popit pijačo. To je bilo priljubljeno mesto brestovih šoferjev in domačinov sorodne branže, ki jim je bilo skupno to, da so po furi radi spili kakšno pivo ali dva deci vina. Prostor je bil idealen za špeganje skozi firnke na glavno ulico Cerknice. Največkrat, kot se za šoferje spodobi, so bile tarče opazovanja ženske, o komentarjih pa tukaj ne bi pisal. Če se ne motim, je bilo tu posneto tudi nekaj prizorov iz slovenske humoristične nadaljevanke “Ščuka pa je, ščuke pa ni”, ki je bila posneta v Cerknici in okolici in je bila prav zaradi tega Cerkničanom še bolj zanimiva.
Slovarček:
- fura: prevoz, vožnja
- branža: vrsta, sorta
- deci: deciliter
- špegati: gledati, navadno skrivoma, pritajeno
- firenk: zavesa, zastor
- šank: točilni pult
- ovink: ovinek
Viri:
- Anka Kraševec
Kraj: Cerknica
Datum: 1963
Avtor: neznan
Zbirka: Anka Kraševec
Skenirano: 1. 2. 2019
Oblika: fotografija
Ekipa RTV Ljubljane je med snemanjem nadaljevanke “Ščuke pa ni, ščuke pa ne” nekje sredi mesta postavila improvizirano teraso namišljenega lokala, kamor so posedli statiste – Cerkničane. Domačini so odlično odigrali vlogo bifejskih gostov, po posnetih kadrih pa so, že dobro uigrani, zavili “še nekam”. Eden od naturščikov je kasneje pripovedoval: “Tisti večer sem bil najbolj iskan igralec v Sloveniji. Žena je prišla iz službe in ni mogla v stanovanje, ker sem imel po pomoti vse ključe pri sebi!”