Skip to content

1917 Planina – Na dopustu

2. 07. 2019

Na fotografiji je moj stari oče Janez. Oktobra leta 1917 med prvo svetovno vojno je prišel na dopust. Ne vem, kdo ga je fotografiral. Šestindvajsetletni Janez počiva v lesenem ležalniku, oblečen v uniformo narednika avstro-ogrske vojske, kapo ima v naročju, pod glavo ima blazino, obut je v škornje. Posnetek je nastal na domačem vrtu Gartnerjeve hiše, kamor se je priženil.

Minilo je že več kot tri leta, odkar se je začela vojna. V Rusiji je izbruhnila oktobrska revolucija, v Evropi in po svetu pa je divjala še naprej nesmiselna vojna. Dogajale so se nepredvidljive stvari.

Ded ni nikoli pripovedoval o dogodkih med vojno. Verjetno je imel za to razloge. V svoji domači knjižnici mi je med drugimi zapustil tudi knjigo Maksa Simončiča z naslovom Galicija. Ded se je podpisal na prvo prazno stran v knjigi; sklepam, da jo je rad prebiral in najbrž pri tem podoživljal lastna doživetja iz te vojne.

V Galiciji je padlo ogromno slovenskih vojakov. Spominski obeležji so dobili šele ob stoletnici obeleževanja prve svetovne vojne v Gorlicah na Poljskem in v ukrajinskem Lvovu. Iz knjige je razvidno, kaj vse so doživljali slovenski fantje v avstro-ogrski vojski. Že v uvodu pa lahko preberemo, da je “bila vojna najogabnejše nesoglasje, najkrutejša odvratnost – anahronizem v razkričani evropski kulturi”. Menim, da moj ded na srečo ni bil nikoli v Galiciji. Kdaj pa kdaj mi je omenil samo kaj pozitivnega iz tistega vojnega časa, na primer kako toplo je bilo, ko so pričakovali novo leto v Hercegovini, skoraj pomladno, sicer pa nobenih podrobnosti.

Sam nisem bil nikdar vojak, saj tudi vojaškega roka nisem služil, zato menim, da je bil to velik dar in sem hvaležen zanj. Deležen sem bil samo predvojaške vzgoje, pa še ta me ni ravno navduševala.

Moj sošolec Jernej Novak pa je pred maturo v svojem šaljivem prispevku “IV. C SE POSLAVLJA” med drugim tudi zapisal:

“Neumni svet ne more brez vojaka,
na šoli naši MASZ igra junaka.
Pa saj ni kriv mož, ki uči nas streljanja
in krivo vero moritve oznanja,
krive prav vse neumne so glave,
ki najti ne znajo med narodi sprave.” 

Opomba: MASZ je bil naš profesor predvojaške vzgoje na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani.

Le kaj je premišljeval Janez na dopustu? Je lahko umiril svoje misli? Vojni ni bilo videti konca, tudi doma ni bilo rožnato.
S svinčnikom napisana zabeležka je slabo čitljiva, nedvoumno pa se da razbrati, da gre za oktober 1917.

Slovarček:

  • anahronizem: pojav ali dejstvo, ki ni v skladu s časom ali razmerami, v katerih nastopa (Slovar slovenskega knjižnega jezika – SSKJ)

Viri:

  • Janez (Ivan) Lavrenčič (fotografija in ustno)
  • Maks Simončič: GALICIJA, Spomini padlega vojaka, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (Karel Čeč), Ljubljana 1935
  • Jernej Novak: IV. C SE POSLAVLJA, junij 1965

Kraj: Planina
Datum: oktober 1917
Avtor: neznan
Zbirka: Janez Lavrenčič
Skenirano: 18. 11. 2015
Oblika: fotografija

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: